Po besedah Viranta je rebalans potreben predvsem zaradi "luknje", ki je nastala zaradi transferjev za pokojninsko blagajno, plačil obresti in izpada prihodkov zaradi negativne gospodarske rasti. Treba je bilo zelo veliko porezati, kar za ministrstvo, ki ga vodi, pomeni predvsem manjši obseg javnih naročil in naložb.
Kar se tiče zaposlenih v javni upravi, rebalans v celoti sledi dogovoru, ki je bil sklenjen s sindikati, to je znižanje plač in zmanjševanje števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni, je pojasnil Virant.
Dejal je, da bi moral menedžment v javnem sektorju odpuščati tudi iz razloga nesposobnosti, torej odpuščanje tistih, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov. "V času, ko je treba stiskati in mladi ne pridejo do služb, je skrajno nepravično, da trpiš v javnem sektorju nekoga, ki nič ne dela," je poudaril.
SD bo budno spremljal, kam bodo šle kupnine
Na rebalans so se odzvali tudi v SD-ju. Postopno znižanje proračunskega primanjkljaja je prava pot in zadnji rebalans proračuna temu tudi sledi, je izpostavil vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han. Po njegovih besedah bo proračunski primanjkljaj letos znašal okoli 4,5 odstotka. Ob tem je poudaril, da način, ki ga je ubral EU v Grčiji, ni prava pot.
Za SD je sicer pomembno predvsem, da se ne posega v sistem javnega šolstva in v zniževanje socialnih pravic ljudi. Vlada mora, tako Han, poleg krčenja porabe razmišljati tudi o gospodarski rasti, kjer opozarjajo na potrebne ukrepe za rast. Prav tako pa bodo spremljali, kam se bodo namenile kupnine od prodaje državnih podjetij. Obenem upa, da bodo načrtovane štiri milijarde dovolj za stabiliziranje gospodarstva.
Na kratko se je posledic zaradi rebalansa dotaknil tudi obrambni minister Roman Jakič. Poudaril je, da jim je uspelo najti za 21 milijonov evrov prihranka, tako da računajo, da odpuščanje ne bo potrebno.
Bogoviča skrbi začrtana politika Bratuškove
Predsednik SLS-a Franc Bogovič pa poziva premierko Alenko Bratušek, da se pred sprejetjem rebalansa dodatno posvetijo ukrepom na odhodkovni strani, ki ne bodo samo dušili gospodarstva. Skrbi ga namreč sporočilo, da nadaljnjih ukrepov na področju odhodkov ne bo. Prepričan je, da samo s prerazporejanji znotraj ministrstev uravnoteženje proračuna v prihodnjih letih ne bo mogoče, edina rešitev pa je priprava novega varčevalnega svežnja.
Ob tem je opozoril na neukrepanje vlade na odhodkovni ravni proračuna in to, da se bo zato žal verjetno uresničila vladna grožnja z velikim povečanjem davka na nepremičnine, ter grožnjo novega kriznega davka, ki je bil letos tudi že napovedan.
V SLS-u temu ostro nasprotujejo, saj bosta po njihovih besedah s takšno politiko popolnoma zadušeni poraba in gospodarska aktivnost. Obremenitve za podjetja, delavce, kmete in obrtnike pa bodo v prihodnje samo še večje, je še poudaril Bogovič.
Šircelj pogreša spodbude vlagateljem
Poslanec SDS-a Andrej Šircelj je poudaril, da rebalans največ denarja jemlje na področju naložb, kar pomeni, da na tej podlagi ne bo mogoče pričakovati zagona gospodarstva. Izpostavil je tudi, da v njem ni ukrepov za izboljšanje javnega sektorja.
"Veliko več bo treba narediti na področju javnega sektorja, ne le v smislu splošnega zniževanja plač in večje uravnilovke, temveč v povečanju kakovosti storitev," je dejal. Šircelj tako pogreša ukrepe, ki bi spodbudili vlagatelje, tako domače kot tuje. Pokazati bi morali, katere naložbe so tiste, ki bodo na razpolago, ki bodo brez administrativnih bremen in ki bodo potekale ob boljših finančnih pogojih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje