Davek na dodano vrednost (DDV) se bo tako zvišal skoraj takoj (julija), leta 2014 pa namerava vlada uvesti tudi davek na nepremičnine, ustaviti zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb ter zvišati sodne takse in davek na loterijo.

Po vladnih izračunih naj bi ti ukrepi prinesli 540 milijonov evrov, enak znesek pa je predviden tudi pri varčevanju na odhodkovni strani, je po seji vlade dejala predsednica vlade Alenka Bratušek.

Le 2,30 evra stroškov več?
Zvišanje DDV-ja ima po njenih besedah še najmanj negativnega vpliva na gospodarsko rast. Splošna stopnja DDV-ja naj bi se tako z 20-odstotne zvišala na 22-odstotno, znižana pa z 8,5 odstotka na 9,5 odstotka, kar naj bi, tako trdi vlada, za povprečno družino pomenilo 2,30 evra več stroškov na mesec. Dvig DDV-ja naj bi prinesel 250 milijonov na letni ravni ob upoštevanju vpliva na potrošnjo, je dejala premierka.

Dvig DDV-ja bo trajen
Za dvig DDV-ja namesto za uvedbo kriznega davka se je vlada odločila, saj ni začasen, ampak trajen ukrep, je dejala Bratušek. Krizni davek tako ostaja grožnja oziroma rezerva, kot je dejala premierka, če se do konca leta s socialnimi partnerji ne bodo mogli dogovoriti glede znižanja odhodkov na področju javnih financ.
Vlada je na seji obravnavala program stabilnosti in nacionalni reformni program, že jutri pa bo oba dokumenta poslala Evropski komisiji. Oba dokumenta bosta od jutri tudi javno dostopna na spletni strani ministrstva za finance.
V domači javnosti sta najbolj odmevala ukrep kriznega davka na vse prihodke in napovedan dvig DDV-ja. Oba ukrepa sta iz programa stabilnosti, ki načrtuje uravnoteženje javnih financ v prihodnjih letih. Opozicija pa je mnenja, da je načrt neuravnotežen, zato je vlado pozvala k ukrepanju pri krčenju porabe. Tako opozicijo kot tudi socialne partnerje skrbijo negativni učinki davčnih ukrepov na gospodarstvo.

Davek na nepremičnine bo začel veljati s prihodnjim letom, a o stopnjah na vladi še niso govorili.

Ključne točke reformnega programa pa so sanacija bank s prenosom terjatev na t. i. slabo banko, reševanje prezadolženih podjetij, privatizacija nekaterih državnih podjetij in izboljšanje upravljanja z državnimi naložbami.
Čufer: Potrebno bo novo zadolževanje
Finančni minister Uroš Čufer je ob tem še dodatno počrnil prihodnjo sliko. Po njegovih besedah se je javni dolg v času krize podvojil, a pravega učinka na gospodarsko rast od tega povečanja zadolženosti ni bilo, kar kaže na neučinkovitost ekonomske politike.

A da bomo lahko zagnali gospodarsko rast, se bomo morali dodatno zadolžiti, je dejal in pojasnil, da smo pri tem relativno močno odvisni od mednarodnih trgov, saj je kar 70 odstotkov javnega dolga do tujih vlagateljev. "Ves čas smo pod drobnogledom," je dejal Čufer.

Finančni minister je dodal, da se Slovenija do zdaj ni uspešno prilagodila razmeram od začetka krize. Nekatere reforme, pokojninska in reforma trga dela, so že sprejete, je dejal, nekatere, kot je sanacija bančnega sistema s slabo banko, pa so še v nastajanju.

Slovenija kot padajoče letalo
"Slovenija je letalo, ki izgublja višino," je bil slikovit Čufer. Dejal je, da je treba zaustaviti padanje letala. Za to pa bodo po njegovih besedah potrebni sanacija bank, razdolževanje podjetij, privatizacija in boljše korporativno upravljanje. Poleg tega nas čaka še uravnoteženje javnih financ, saj bo treba zmanjšati strukturni primanjkljaj, je dejal. Cilj vlade je, da bi javni dolg znašal 55 odstotkov BDP-ja, je dejal Čufer.

"Ko je letalo stabilizirano, se je treba odločiti, kam bomo leteli: v Sredozemlje, v Nemčijo ali v ZDA," je slikovito opisal položaj. Čufer je privatizacijo označil za element pospeševanja gospodarske rasti, z njo pa naj bi vlada začela relativno hitro.

Seznam podjetij z državnim deležem vključuje 15 imen. Država naj bi tako svoje celotne deleže prodala med drugim v naslednjih podjetjih: Adria Airways, Aero, Fotona, Helios (postopki za pridobitev soglasja DZ-ja za prodajo že potekajo), Aerodrom Ljubljana, Adria tehnika, NKMB, Telekom, Cinkarna, Paloma, Gospodarsko razstavišče, Unior, Žito (postopki za pridobitev soglasja DZ-ja za prodajo še ne potekajo).

Vlada sicer ni želela javno sporočiti, koliko si obeta od prodaje deležev v teh podjetij, češ da bi lahko s tem prehitro postavili cene.

Referendumi za vlado težava, napovedan večinski volilni sistem?
Čufer je napovedal tudi spremembe v procesu odločanja. Pri tem je izpostavil spremembe na področju referendumov, volilne zakonodaje, fiskalnega pravila in korporativnega upravljanja. Referendumska zakonodaja je za vlado problematična, ker lahko, kot je dejal Čufer, vsaka interesna skupina vpliva na zakone in ovira spremembe. "Ne more vsakdo pilotirati letala," je dejal Čufer.

Napovedana je tudi sprememba volilne zakonodaje, očitno v smeri večinskega volilnega sistema. Čufer je namreč problematiziral veliko število strank v vladah, saj to vpliva tudi na korporativno upravljanje.

Nič o premoženju verskih skupnosti
Čufer je dodal, da je pomembno, da so ukrepi trajne narave. Izpostavil je pošteno razdelitev bremena na različne populacije, saj ljudje ne smejo imeti občutka, da je nekdo privilegiran. Med vsemi ukrepi, tudi pri davku na nepremičnine, obdavčenje premoženja verskih skupnosti sicer ni bilo omenjeno.

Večina teh ukrepov mora biti sprejeta pred poletjem. A očitno NRP in program stabilnosti nista konec zgodbe, saj se bodo po zagotovilih Čuferja ukrepi nadaljevali tudi v prihodnje. Cilj vlade je sicer, da bo 1/3 ukrepov na prihodkovni strani, 2/3 pa na odhodkovni.

Premierka Bratušek je dejala, da naj bi javnofinančni primanjkljaj letos znašal 7,8 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 3,3 odstotka, čeprav se lahko ti dve številki še spremenita za kakšno desetinko. Javni dolg pa naj bi znašal približno 61 odstotkov BDP-ja.