Vlado Sindikat delavcev v pravosodju poziva k socialnemu dialogu in ureditvi plačnega položaja vseh zaposlenih v pravosodnem sistemu. V sindikatu so spomnili na parcialne dogovore vlade z nekaterimi poklicnimi skupinami, tudi sodniki in državnimi tožilci, ki jim bo vlada zagotovila dodatek v predvideni višini 600 evrov bruto. Pri tem je vlada spregledala, da delovanje slovenskega pravosodja ni odvisno le od pravosodnih funkcionarjev, temveč tudi od sodnega osebja in ostalih javnih uslužbencev v pravosodnem sistemu. Ti pa so slabše plačani od javnih uslužbencev na primerljivih delovnih mestih v drugih državnih organih, so opozorili na novinarski konferenci.

Vlado zato pozivajo k socialnemu dialogu in ureditvi plačnega položaja vseh zaposlenih v pravosodnem sistemu. Od vlade in delodajalcev zahtevajo, da poenotijo plačilne razrede in odpravijo anomalije znotraj pravosodja. Do uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju pa za zaposlene od četrte do osme stopnje izobrazbe zahtevajo izplačilo dodatka, in sicer v višini 300 evrov bruto od 1. januarja dalje.

Če se to ne bo zgodilo, bodo pozvali zaposlene, naj prenehajo opravljati nadurno delo in preidejo k minimalnemu delu, za kar so po besedah predsednika sindikata Tomaža Virnika tudi plačani.

Kadrovski primanjkljaji v sodstvu

Opozorili so tudi na kadrovski primanjkljaj in pomanjkanje osebja tako na sodiščih kot v zaporih, kar že povzroča zastoje pri sojenjih, brez odločnih premikov pa bodo nastale resne motnje pri delovanju sodne veje oblasti. Opozarjajo, da v nasprotju s splošnim prepričanjem do kadrovskih težav ne prihaja le pri najnižje vrednotenih, temveč tudi pri višje vrednotenih delovnih mestih. Sodišča imajo tako na primer izrazite težave pri zaposlovanju strokovnih sodelavcev.

Ogromno pomanjkanje kadra je po besedah pravosodnega policista Branka Gveriča ta hip čutiti v njihovih vrstah, kjer jih bo po njegovih ocenah v nekaj letih primanjkovalo kar 50 odstotkov. Poudaril je, da bi potrebovali vsaj 900 novih zaposlitev na tem področju.
V sindikatu opozarjajo še, da je približno polovica zaposlenih v slovenskem pravosodju na delovnih mestih, katerih osnovna plača ne dosega niti minimalne plače. Zadnje bistveno zvišanje minimalne plače pa bo pod to mejo porinilo še več javnih uslužbencev, "ki opravljajo zahtevno in odgovorno delo za sramotno nizko plačo".

Višjih plač si želi tudi lokalna samouprava

Na vlado so se s pozivom po ureditvi plač obrnili tudi v Sindikatu občin Slovenije, ki združuje zaposlene v lokalni samoupravi. Zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij ter povišanje plač za štiri plačne razrede. Ob tem ne izključujejo možnosti stavke v vseh slovenskih občinah.

V pozivu, ki so ga naslovili na predsednika vlade Roberta Goloba, so v sindikatu opozorili, da so zaposleni v lokalni samoupravi gonilo razvoja občin in države v celoti. Po njihovih navedbah vse naložbe v občinah izvajajo zaposleni v občinah, ki pa so "v večini primerov za svoje delo plačani podpovprečno glede na preostali javni sektor".

Zato jih zanima, kako bo vlada ukrepala in zaščitila razvoj občin, saj je delo zaposlenih popolnoma podcenjeno, na javne razpise za zaposlitev pa sploh ni več prijav. "Občine zelo težko pridobimo nove kakovostne kadre, saj je okolje postalo nekonkurenčno in neprivlačno," so opozorili. Kot so dodali, si zaslužijo plačo, ki bo njim in njihovim družinskim članom omogočala dostojno življenje.

Od vlade zato zahtevajo, da nemudoma pristopi k odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plač v javnem sektorju. Zahtevajo dvig plač vsem, vključno z občinskimi funkcionarji, torej župani in podžupani, za vsaj štiri plačne razrede. Poleg tega zahtevajo, da se za leto 2023 izplača regres za letni dopust vsem v javnem sektorju v višini 1500 evrov.

"Če vlada ne bo prisluhnila našim zahtevam, ne izključujemo niti možnosti organizirane stavke po vseh slovenskih občinah," so še zapisali v pozivu.