Ponovno glasovanje je bilo potrebno zaradi odložilnega veta, ki ga je državni svet sprejel 5. junija. Novela zakona vzpostavlja pravno podlago za ustanovitev Evrosredozemske univerze, hkrati določa način pridobitve akreditacije visokošolskih programov mednarodnih zvez univerz s sedežem v Sloveniji.

Z novelo zakona je določen tudi položaj strokovne službe sveta za visoko šolstvo tako, da se iz dosedanjega urada za visoko šolstvo kot organa v sestavi ministrstva preoblikuje v sekretariat sveta, ki dobi kot samostojen in neodvisen organ svojo strokovno službo. Novela zakona rešuje tudi problematiko oškodovanih študentov, ki so študij na drugi bolonjski stopnji opustili zaradi spremembe zakonodaje v letu 2006.

Opozicija novostim ni nasprotovala, a je bila mnenja, da je predlog pripravljen nepopolno, in nestrokovno. Koalicija pa je kljub nasprotovanju opozicije zakon na majskem zasedanju z večino potrdila.

Kucler Dolinarjeva: Evrosredozemska univerza projekt Slovenije
Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kulcer Dolinar je pojasnila, da lahko projekt Evrosredozemske univerze ocenimo kot enega skupnih projektov države Slovenije, saj je zanj vladala podpora na politični, diplomatski in akademski ravni. Poudarila je, da so prek sprejetih zakonskih dopolnil upoštevali tudi nekatere pripombe univerz in študentov.

Glede popravljanja statusa diplomantov starih študijskih programov, ki so vpisali programe druge bolonjske stopnje in ki jim novela omogoča vpis v magistrske in doktorske programe, pa je ministrica spomnila, da je bilo sprejeto dopolnilo, s katerim se omenjenim študentom priznavajo že opravljene študijske obveznosti, upoštevajo pa se tudi že plačane šolnine.

Mencinger: Zakon nastal zaradi Evrosredozemske univerze
Pri obrazložitvi veta je Jože Mencinger v imenu državnega sveta dejal, da je predlagatelj pri pripravi novele zaobšel univerze in sindikate in da novela ponuja nepopolne rešitve, vsebuje pa tudi nekatere nejasne in nesmiselne formulacije. Mencinger je tako omenil člene, ki se nanašajo na Evrosredozemsko univerzo. Dejal je, da je mogoče trditi, da je zakon nastal zaradi nje in dodal je, da je bila uskladitev zakona v delih, ki jih je razveljavilo ustavno sodišče, le izgovor.

Tehnologija tudi v sodne dvorane
Novela zakona o kazenskem postopku po besedah ministra Šturma skrajšuje sodne zaostanke, nadgrajuje e-sodstvo in podaljšuje pritožbene roke. Predlog zakona prav tako jasno določa pooblastila specializiranega oddelka skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala ter določa prenos pristojnosti za izterjavo denarnih kazni na davčne organe, je med drugo obravnavo novele v DZ-ju dodal pravosodni minister.

Med tehnološkimi novostmi na področju poslovanja sodišč je omenil možnost vlaganja vlog po elektronski poti, vročanje sodnih pisanj po varni e-poti in vodenje spisov v elektronski obliki.