Kot je poročala TV Slovenija, je eno izmed najbolj perečih vprašanj v tej statistični regiji preureditev urgentnega centra. Po koncu vladnega posveta je minister za zdravje Janez Poklukar obiskal ZD Litija, kjer imajo težave z ureditvijo obstoječega urgentnega centra, kar se je pokazalo predvsem med lansko covidno krizo. Zato so nanj naslovili vprašanja v zvezi s financiranjem preureditve urgentnega centra. Sicer pa je minister danes obiskal še vse tri druge zdravstvene domove in regijsko bolnišnico v Trbovljah, kjer se srečujejo s pomanjkanjem internistov in anesteziologov.

Po obisku je minister v izjavi za medije ocenil, da je Zasavje najbolj precepljena regija v Sloveniji, saj je v njej precepljenih 67 odstotkov starejših od 18 let. Minister pa je prebivalce ponovno pozval k cepljenju in izpolnjevanju pogoja PCT.

Pogovori o gospodarstvu, infrastrukturi in prestrukturiranju zasavske premogovne regije

S tamkajšnjimi župani in gospodarstveniki je vladna ekipa pod vodstvom premierja Janeza Janše govorila predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi in prestrukturiranju zasavske premogovne regije.

Janša je obisk zasavske regije začel s srečanjem z županom občine Litija Francijem Rokavcem. Pogovarjala sta se o aktualnih izzivih v občini in širše v regiji. Srečal se je še z trboveljsko županjo Jasno Gabrič in z zagorskim županom Matjažem Švaganom, ki mu je predstavil razvojni vidik in vizijo občine. V izjavi za medije je ocenil, da je aktualna vlada z dvigom povprečnine 212 slovenskim občinam veliko pomagala.

Janša je obiskal tudi nekaj zasavskih podjetij, med drugim trboveljski DEWEsoft in podjetniški pospeševalnik Katapult.

Ob koncu obiska vladne predstavnike v Trbovljah pričakali protestniki

Regijski obisk se je končal z javno tribuno o razvoju zasavske regije, na kateri so sodelovali župani in lokalni podjetniki. Pred Delavskim domom v Trbovljah so se že pred začetkom javne tribune začeli zbirati tudi protestniki. Kot je za Televizijo Slovenija poročala Saša Kisovec, se je zbralo okoli 600 ljudi. Kdo je organizator protesta, ni jasno, na prizorišču je protestnike pričakalo več policistov.

Protestniki so skušali priti tudi v dvorano, v kateri so bili ministri, a jim je policija to preprečila. Protestniki so sicer prinesli transparente, s katerimi so med drugim Janši odrekli gostoljubnost in se izrekli proti privatizaciji, z vzkliki pa oblast naslovili z lopovi in mafijo.

Med protestniki je bil tudi poslanec Levice Primož Siter, ki je bil izvoljen v volilnem okraju Trbovlje. Kot je zapisal že pred protestom, Zasavje ni bilo nikoli dobrodošlo na urniku premierja Janše, zato tudi Janša ni dobrodošel v Zasavju. Opozoril je, da v Zasavju še vedno prednjačijo pri brezposelnosti in kroničnih obolenjih, beg možganov je pri njih najhitrejši, okoljska vprašanja ostajajo odprta. Vprašanje sanacije in monitoringa degradiranih površin Rudnika Trbovlje-Hrastnik prav tako. Epidemija je stiske ljudi v Zasavju le poglobila, a vlada ostaja tiho, je zapisal.

Za Počivalška največji izziv Zasavja prestrukturiranje regije

Ministrska ekipa je sicer obiskala različne konce regije. Uvodnemu posvetu v Litiji so namreč sledili ločeni programi predsednika vlade in ministrske ekipe.

Po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška je največji izziv Zasavja prestrukturiranje regije, saj se še vedno spoprijema s težavnimi razmerami, ki sta jih za seboj pustila težka industrija in premogovništvo. Zato bo zelo pomembno v to regijo usmeriti sredstva iz sklada za pravični prehod, je dejal v izjavi za medije v Zagorju ob Savi. V skladu za pravični prehod, ki je namenjen za izstop iz premoga zasavske in savinjsko-šaleške regije, bo na voljo več kot 250 milijonov evrov, tretjina teh pa bo pripadla Zasavju, dejal.

Dodal je tudi, da gospodarske razmere v zasavski regiji morda niso idealne in regija v mnogih pogledih zaostaja, vendar pa je v zadnjih letih opazen pozitiven trend rasti novih inovativnih in tehnološko naprednih podjetij. Postregel je tudi s podatkom, da je višina realiziranih sredstev za izvedbo ukrepov in instrumentov iz programa spodbujanje konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za problemsko območje z veliko brezposelnostjo Hrastnik, Radeče in Trbovlje v obdobju 2013–2020 znašala 26,5 milijona evrov.

Napovedal je, da bodo pristopili k učinkovitejšemu upravljanju poslovnih con, da bodo še privlačnejše za domače in tuje investitorje, čemur bodo namenili milijon evrov. Ministrstvo bo namreč podpiralo cone, ki imajo kupce za svoje površine. "Con ne želimo delati na zalogo," je dejal. Zasavskim gospodarstvenikom je Počivalšek predstavil tudi načrt za okrevanje in odpornost.

Podgoršek v Hrastniku vidi potencial za dodaten razvoj kmetijstva

Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek kljub manj primernim naravnim danostim za kmetijstvo v Hrastniku vidi veliko rezerv in potenciala. "Nedvomno so rezerve v dodajanju vrednosti – pridelovanje hrane višje kakovosti, ekološko kmetijstvo. Višja kakovost primarne pridelave hrane in njene predelave na kmetiji lahko pomenita priložnost za to okolje," je naštel.

Ob obisku je sicer opazil težavnost kmetovanja zaradi pomanjkanja ravnih površin, kar se mu zdi ogromen izziv. Poudaril je tudi "pozitivizem ljudi, ki na teh kmetijah delujejo in dokazujejo, da se splača vztrajati". Kot so še navedli na ministrstvu, kmetom pomaga tudi občina z vsakoletnim kmetijskim razpisom, v letošnjem letu je bilo tako razpisanih skoraj 20.000 evrov.

Junija je občina v parku postavila tudi prvi urbani učni čebelnjak, s pomočjo študentske delovne brigade pomagala pri ureditvi čebelarskega doma in prispevala k nakupu tehtnice za čebelarje.

Ministra Vizjaka opozorili na problematiko vodotokov in plazov

Ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka so ob vladnem obisku Zasavja v Hrastniku opozorili na problematiko vodotokov in plazov, z županom Markom Funklom pa sta govorila tudi o državnem prostorskem načrtu za traso ceste Hrastnik–Zidani most. Uredba o tem bo predvidoma sprejeta to jesen.

Župan je ministra Vizjaka opozoril tudi na problematiko plazenja tal. "Relief in sestava tal povzročata plazenje praktično v vseh delih občine, ki je zaradi posledic rudarjenja že tako prostorsko in s tem razvojno omejena. Sanacijski programi, ki se izvajajo s pomočjo sredstev države, so finančno omejeni, zato v Hrastniku še precej plazov ni bilo saniranih. Vse odprte programe iz preteklih let je treba nujno zaključiti, saj se bodo v nasprotnem primeru težave v prostoru samo stopnjevale," je opozoril župan. Minister je po navedbah občine zagotovil, da se bodo povečala sredstva za sanacijo plazov in vzdrževalna dela na vodotokih.

Tema pogovorov ministra Vizjaka v Zasavju so bila tudi oskrbovana stanovanja, ki jih v regiji trenutno ni. V družbi Spekter so ministru Vizjaku predstavili projekte gradnje novih stanovanj v zasavskih občinah.

Minister Hojs obiskal več zasavskih policijskih postaj

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs z delegacijo se je med obiskom policijskih postaj Litija, Zagorje ob Savi, Hrastnik in Trbovlje seznanil z delom policije in varnostnimi razmerami na tem območju, so objavili na spletnih straneh vlade. Govorili so o kadrovskih in prostorskih težavah ter ustrezni opremljenosti policije za nemoteno izvajanje njihovih nalog.

Obisk so končali z ogledom radijskega oddajnika na Kumu, kjer sta predstavnika policije podrobno predstavila delovanje enotnega digitalnega radijskega omrežja TETRA.

Minister Koritnik pohvalil delo upravnih enot v Zasavju

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik se je v okviru obiska med drugim popoldne v Litiji srečal z načelniki upravnih enot. Upravne enote na tem območju delajo dobro in so uspešne, je dejal. "Rešenih zadev glede na skupno število vseh zadev na vseh štirih upravnih enotah je 94 odstotkov, kar pomeni, da večjih zaostankov pri reševanju zadev ni," je poudaril. Tudi stranke so z delom zaposlenih na upravnih enotah te regije po ministrovih besedah zadovoljne, so zapisali na ministrstvu.

Osnovnošolci ministru Černaču predstavili urbane vrtičke

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač se je mudil v občinah Litija in Trbovlje. Med drugim je obiskal osnovno šolo Ivana Cankarja Trbovlje, kjer si je ogledal z evropskimi sredstvi urejeno zunanjost šole. Ravnateljica Mojca Lazar Doberlet in učenci so mu predstavili novo zasajene urbane vrtičke, ki omogočajo spoznavanje pridelave zelišč in vrtnin, so sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Prav tako so ob šoli položili fotoaktivne tlakovce, ki pripomorejo k zmanjševanju koncentracije trdih delcev v zraku. V okolici šole so postavili tudi učni čebelnjak in zasadili nova drevesa, na katerih učenci izvajajo praktične prikaze obrezovanja dreves. "Pomembno je, da mladi tudi skozi izobraževalni proces spoznavajo trajnostna načela. Projekt Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje je primer dobre prakse, kako na zabaven in hkrati poučen način otrokom približati najbolj aktualno temo," je ob obisku poudaril minister.

Med drugim je obiskal tudi zagonsko podjetje Chipolo in z litijskim županom Francijem Rokavcem razpravljal o priložnostih sklada za pravični prehod.

Minister Simoniti obiskal Rudarski in Zasavski muzej

Minister za kulturo Vasko Simoniti se je srečal z županoma občin Litija in Zagorje ob Savi. Ogledal si je Rudarski muzej Zagorje in Zasavski muzej Trbovlje. Kot spomnili na ministrstvu, so lani po dobrih desetih letih obudili javni poziv za sofinanciranje vlaganj v javno kulturno infrastrukturo lokalnih skupnosti v regiji, letos pa so objavili nov javni poziv za sofinanciranje nujnih programov na področju kulture. Na obeh razpisih sta finančna sredstva, skupaj več kot pol milijona evrov, prejeli dve zasavski občini. Občina Zagorje ob Savi bo s pridobljenimi sredstvi obnovila odrsko tehniko v Kulturnem centru Delavski dom v Zagorju pri Savi, Občina Trbovlje pa izboljšala obstoječo infrastrukturo stavbe Delavskega doma Trbovlje.

Rudarski muzej je obiskala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Ob tem je obiskala tudi Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje, srečala se je z županjo občine Trbovlje, si ogledala Park kulture, virtualni muzej rudarstva 4. DRITL in sobo pobega Escape mine v Trbovljah, so sporočili z njenega urada.

Težave zasavske regije

Zasavska regija se srečuje s številnimi strukturnimi težavami, ki izvirajo iz preteklosti. V procesu zapiranja rudnikov namreč niso bila upoštevana načela pravičnega prehoda, družbeno in gospodarsko prestrukturiranje ni bilo celovito obravnavano. Od leta 1995 so izgubili 5000 delovnih mest. Leta 2018 je regija imela primerjalno najnižji bruto domači proizvod na prebivalca v državi.

Regija je s 485 kvadratnimi kilometri površine in 57.156 prebivalci druga najmanjša med 12 statističnimi regijami v državi. To je najbolj rudarska regija v Sloveniji, gospodarski razcvet je pred več kot 250 leti doživela prav zaradi kopanja premoga, kar je narekovalo tudi razvoj drugih industrijskih panog. Več kot 150 let tradicije v zasavski regiji, v katero so vključene štiri občine, ima tudi steklarska industrija.

Kot v brošuri ob obisku med drugim izpostavljajo na vladi, se v zasavski regiji trenutno izvaja 197 projektov, od tega 186 v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta v skupni vrednosti 73,1 milijona evrov ter 11 projektov v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov. Do konca avgusta letos so v okviru cilja naložbe za rast in delovna mesta upravičencem izplačali 49,3 milijona evrov.

V zasavski regiji je bilo v interventne ukrepe za ohranjanje delovnih mest zaradi epidemije vključenih 1075 poslovnih subjektov oz. 4.466 oseb. Največ je bilo vključenih v ukrep delnega povračila nadomestila plače oz. čakanje na delo, in sicer 2147 v 860 poslovnih subjektih. Iz ukrepa čakanja na delo pa je bilo skupaj izplačanih 5,7 milijona evra. Skupaj je bilo za vse interventne ukrepe v zasavski regiji izplačanih 7,7 milijona evrov.