Za 30 od omenjenih 36 objektov že končana javna razgrnitev, za preostalih šest pa ta še poteka. To so objekti, ki so bili v lanski avgustovski ujmi porušeni, odplavljeni ali kako drugače uničeni in absolutno niso primerni za nadaljnje življenje, je na srečanju z novinarji povedal Boštjan Šefic, ki vodi vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih. Pričakuje, da bo vlada za vseh 36 še ta mesec odločila, ali jih je treba odstraniti, kot predvideva interventni zakon. Sledila bo izvedba cenitve.

Še letos začetek gradnje nadomestitvenih objektov

Začetek gradnje nadomestitvenih objektov je napovedal v letošnjem drugem polletju, kdaj bi bila lahko končana, pa ni mogoče povedati. Lastniki se sicer še niso odločili med možnostmi, ki jim jih ponuja interventni zakon, torej ali se bodo odločili za gradnjo nadomestitvenega objekta, izplačilo odškodnine ali pa za nakup nadomestne nepremičnine. Kakšnih 40 odstotkov jih bo vzelo odškodnino, je dejal in dodal, da imajo tudi primer ali dva, ko se stanovalci iz ogrožene hiše ne želijo izseliti.

Skupaj je sicer kot potencialno ogroženih z vidika poplav, plazov ali erozije tal za zdaj evidentiranih 348 objektov in kot takšni predstavljajo potencialno grožnjo za zdravje in življenje ljudi. "Končne številke ne znam povedati," je dejal Šefic in izrazil pričakovanje, da bo na koncu nekoliko nižja. Državna tehnična pisarna bo strokovna mnenja zaključila v aprilu, vlada pa bo o njih odločala v naslednjih mesecih, je povedal.

Medtem poteka iskanje primernih zemljišč za gradnjo nadomestitvenih objektov, pri čemer imajo v nekaterih občinah to vprašanje že rešeno, za druge pa to pomeni velik izziv. "Tam bomo morda morali poiskati rešitve tudi zunaj občin," je ocenil državni sekretar. Vsa ta zemljišča bo nato treba preveriti z vidika poplav ali plazov, je dejal in dodal: "Nikogar ne moremo preseliti na območje, kjer bi bil spet izpostavljen določenim tveganjem."

Ponudili bodo gradnjo tipskih objektov

Za tiste, ki se bodo odločili, da jim novo hišo zgradi država, bodo do konca tega meseca pripravili katalog z možnimi tipskimi objekti, med katerimi bodo lahko izbirali. "Pet tipov naj bi bilo. Prvi je manjši objekt, primeren za do tričlansko družino, potem sta dva individualna tipa objektov in pa dvojčki ter vrstne hiše," je povedal Šefic. Najprimernejše se mu zdijo montažne hiše, bo pa na voljo tudi klasična gradnja.

Šefic je skupaj s sodelavci z različnih ministrstev predstavil doslej opravljeno delo po katastrofalni naravni nesreči, ki je avgusta lani prizadela Slovenijo. "Z mnogimi vprašanji se tokrat srečujemo prvič, pretekle naravne nesreče niso bile tako zahtevne po obsegu ter številu prizadetih območij, objektov in infrastrukture," je dejal.

Ob sprejemu zakonodajnih rešitev ter finančni pomoči tako občinam kot podjetjem in posameznikom je bilo izvedenega že ogromno dela na vodotokih ter občinski in državni infrastrukturi, veliko pa je treba tudi še postoriti. Doslej so na infrastrukturi potekali interventni ukrepi, zdaj pa bo treba postaviti veliko število novih mostov, obnoviti cestno in železniško infrastrukturo, da bo odporna proti morebitnim novim ekstremnim podnebnim pojavom, je naštel.

Državna projektna pisarna je doslej prejela v recenzijo 514 projektov, med njimi je Šefic navedel 232 projektov sanacije plazov, 39 projektov različnih mostov, 14 projektov stavb, 14 projektov s področja komunale ter 168 projektov s področja cest. "Gradimo za prihodnost, gradimo za to, da bodo ti objekti takšni, da v morebitnih prihodnjih podobnih ekstremnih pojavih ne bodo poškodovani," je dejal.

Kako poteka financiranje obnove

Saša Jazbec s finančnega ministrstva je povedala, da je bilo doslej za ukrepe po poplavah namenjenih 611 milijonov evrov. Iz solidarnostnega sklada EU-ja smo konec lanskega leta prejeli 100 milijonov evrov, dodatnih 300 milijonov evrov Slovenija pričakuje letos. "Ta denar iz EU-ja je zelo namenski," je opozorila. "Lahko se nameni za intervencije, če bomo zgradili širšo cesto, pa to ne bo v celoti upravičen strošek," je dodala. Teh 400 milijonov evrov naj bi porabili do jeseni 2025.

Za financiranje obnove po poplavah je bil ustanovljen tudi poseben proračunski sklad, ki se bo polnil iz namenskih začasnih virov, kot so davek na bilančno vsoto bank, zvišani davek od dohodkov pravnih oseb ali dobiček Slovenskega državnega holdinga. V petih letih naj bi se vanj steklo 1,5 milijarde evrov.

Poleg tega so sredstva na voljo še v okviru proračunskega sklada za naravne nesreče, ki smo ga lani popolnoma izpraznili, trenutno pa je v njem 100 milijonov evrov, pa tudi v okviru samega državnega proračuna, v katerem je za obnovo po poplavah rezerviranih 1,1 milijarde evrov. Kot možen vir sredstev pa se ponuja še kohezijska politika, v okviru katere je naši državi v tekočem sedemletnem obdobju na voljo skupaj 3,5 milijarde evrov.