Kariero v policiji je Travner začel po končani kadetski šoli leta 1985. Prvih šest let je bil policist v Velenju, izobraževal se je za vodnika službenega psa. V 90. je bil najprej namestnik komandirja policijske postaje v Šmarju pri Jelšah, pozneje pa še v Žalcu. Ima izkušnje na področju varovanja meje in tujcev; od leta 1999 dalje je delal na področju varovanja državne meje in mejne kontrole, sprva kot vodja oddelka za državno mejo, leto pozneje pa je prevzel vodenje slovenske mejne policije. Leta 2004 je za pol leta prevzel vodenje kabineta ministra na ministrstvu za promet, zatem je pol leta na Generalni policijski upravi skrbel za organiziranje in vodenje priprav na vstop Slovenije v schengensko območje, nato pa za pol leta še funkcijo vodje službe generalnega direktorja policije. Leta 2006 je za slabi dve leti zapustil policijske vrste in kot lastnik podjetja sodeloval z Ženevskim centrom za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF), kjer je med drugim vodil področje pravnih reform. V obdobju 2008-2012 je bil napoten v DCAF in tam imenovan za direktorja DCAF Ljubljana, hčerinske izpostave te mednarodne organizacije. Med delom v policiji je študiral ob delu na Višji šoli za notranje zadeve Univerze v Ljubljani, nato je končal izredni študij na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je leta 2008 pridobil še magisterij iz civilnega in gospodarskega prava. Travner je od leta 1987 član Podvodne reševalne službe Slovenije, med letoma 2003 in 2007 je bil tudi njen načelnik. Leta 2008 je vodil in organiziral reševalno akcijo v nesreči na območju hidroelektrarne Blanca. Je veteran vojne za Slovenijo. Je dobitnik vrste odlikovanj, medalj in priznanj, med drugim tudi bronastega, srebrnega in zlatega znaka za zasluge za varnost. Za zasluge pri akciji iskanja ponesrečencev na Blanci pa mu je predsednik države podelil tudi medaljo za zasluge. Vir: STA