Vlada se je cel dan mudila v Pomurju. Dan je sklenila skupaj z župani, gospodarstveniki na javni tribuni v Lendavi. Največ časa so namenili izkoriščanju geotermalne energije.

Uporabniki te energije, predvsem toplice, imajo zaradi nizkih pretokih potokov težave pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj in nekateri inšpekcijske odločbe o prepovedi odvajanja vode, kar praktično pomeni, da ne smejo poslovati. V tujini takih zahtev ni, zato v Pomurju predlagajo spremembo odloka o tem.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je pojasnil, da moramo odgovorno skrbeti za energijo in jo vračati v zemljo, zato želi ministrstvo doseči, da se načrpana voda v celoti toplotno izkoristi ali pa vrne v potok ohlajena.

Obljubil pa je, da bodo za izjeme izjem odredbo prilagodili, če druge možnosti ne bo.
Kmetijski minister Jože Podgoršek je dodal, da je ta vlada prva, ki je razpisala sofinanciranje za povratne vrtine v kmetijstvu, infrastrukturni minister Jernej Vrtovec pa, da bo prihodnje leto v skladu za prenovo 20 milijonov evrov nepovratne pomoči za pridobivanje električne energije iz geotermalne, za kar imajo v Lendavi že primeren projekt.

Ob predstavitvi podatkov o regiji direktorja statističnega urada Tomaža Smrekarja sta predsednika sveta razvojne regije in razvojnega sveta regije Stanko Ivanušič in Tadej Ružič naštela spodbudne podatke. Regija ima pripravljenih čez 40 projektov, vrednih več kot 200 milijonov evrov, in neizkoriščene možnosti, pri čemer želi izkoristiti državno pomoč. Ta pa naj po njunih besedah pospeši naložbe, kot so železniška povezava Lendave z Beltinci in madžarskim Redičem, za izkoriščanje geotermalne energije za kmetijstvo in turizem, za namakanje ter šolanje v Pomurju.

Gradnjo omenjene železnice je potrdil minister Jernej Vrtovec, ker naj bi bila ekonomsko upravičena, prav tako je podprl gradnjo mednarodnega logističnega centra v Beltincih, ki čaka že 15 let. Pobudo pa mora prevzeti Luka Koper, ki je solastnik 65 hektarjev zemljišč.

Premier Janez Janša je na tribuni napovedal številne projekte, ki bodo regiji prinesli občutna sredstva, pri čemer bo imel regija prednost v okviru istih pravil. Dolgoročne rešitve naj bi prinesel tudi urad za demografijo, naftna družba MOL, ki zaposluje 40.000 ljudi in prevzema OMV, pa se po Janševih besedah ne seli v Ljubljano, ampak ostaja v Murski Soboti.

Mednarodno logistično središče v Lipovcih

Vlada je obisk Pomurja sicer začela z delovnim posvetom na dvorcu Rakičan, zvečer pa ga je sklenila na javni tribuni v Lendavi, kjer se je srečala z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja v regiji. Kot je za Prvi dnevnik Televizije Slovenija poročala novinarka Cirila Sever, si v regiji največ obetajo od gradnje mednarodnega logističnega središča v Lipovcih.

Predsednik sveta pomurske razvojne regije razkriški župan Stanko Ivanušič pravi, da želijo vladi sporočiti, da v Pomurju vedo, kaj hočejo, čeprav jim nekateri statistični podatki niso ravno naklonjeni. "Povedati želimo, da smo vendarle že veliko storili in da imamo vizijo. Imamo kakovosten osnutek regionalnega razvojnega programa, poudariti pa želimo, da mora biti v slovenskih 12 statističnih regijah več posluha za posebnosti regij, tako pomurske kot vsake druge, da pride v regionalne programe res tisto, kar je v našem interesu," je dejal Ivanušič.

V Pomurju postavljajo v ospredje skupne projekte, delovati želijo usklajeno. "Verjamem, da nam bo uspelo vlado nagovoriti o nekaterih stvareh, da bi na primer dobili v regijo nekaj visokošolskih ustanov in bi se mladi šolali doma, da bi jim zagotovili delovna mesta, da bi tu ostali," je povedal predsedujoči pomurskim županom in naštel nekaj pozitivnih primerov. Posamezna območja so 100-odstotno pokrita s širokopasovnim optičnim omrežjem, tudi z vodooskrbo, kanalizacijskimi sistemi, ni vse tako slabo, kot je včasih videti na prvi pogled, je prepričan.

V dokaz navaja besede ekološkega kmeta, ki pravi: "Pred časom se za Pomurje ni vedelo, govorili so, da je to tam nekje proti Madžarski. Danes za Pomurje vedo in Pomurje ni revna regija, samo izkoristiti moramo naravne in druge danosti."

Vladna ekipa se je razkropila po različnih koncih pomurske regije

Premier Janez Janša je med drugim obiskal podjetji MOL Slovenija in Panvita ter se srečal z murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom in evangeličanskim škofom Leonom Novakom. Delovno kosilo s predstavniki Pomursko madžarske samoupravne narodne skupnosti je bilo namenjeno pogovoru o skladu za razvoj narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje in o delovanju Kulturno turističnega mladinskega društva, je vladni urad za komuniciranje zapisal na Twitterju.

Ministra za okolje in prostor ter za infrastrukturo Andrej Vizjak in Jernej Vrtovec sta z županoma Moravskih Toplic in Murske Sobote Alojzom Glavačem in Aleksandrom Jevškom podpisala sporazum o sofinanciranju izgradnje zadrževalnika Sebeborci na Martjanskem potoku, ki je po besedah ministra Vrtovca nujno potreben za izgradnjo vzhodne obvoznice Murske Sobote. "Ta dokument je pomemben in nujno potreben za razvoj Prekmurja," je dejal.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je obiskal podjetja Codex iz Murske Sobote ter Roto in Murexin iz Puconcev. Po pogovorih je izpostavil, da je pomembno zagotavljati skladen in enakomeren razvoj vseh regij. "Računati moramo, da čez nekaj let Slovenci ne bomo živeli le v štirih, petih mestih. Pogoj za to pa je, da lahko mladi povsod v Sloveniji dobijo korektno in solidno plačano delovno mesto," je povedal.

Okoljski minister Vizjak je z županoma občin Radenci in Turnišče Romanom Leljakom in Borutom Horvatom govoril o gradnji čistilne naprave, ki naj bi se kmalu začela. "Šli smo skozi odprte probleme na okoljskem področju, zlasti problematiko čiščenja in odvajanja odpadnih voda oziroma čistilnih naprav. Tu je pač zatečeno stanje nedelujočih naprav, kar moramo popraviti. Tu bo država priskočila na pomoč," je povedal minister.

V okviru dogovora za razvoj pomurske regije sicer izstopata projekta nadgradnje vodovodnega sistema B in C, v katera je vključenih 12 oziroma 15 občin. "To so pomembni koraki k dokončanju preskrbe Pomurja s pitno vodo," je poudaril Vizjak.

Pomurska regija je ena ključnih, ko govorimo o pridelavi hrane v Sloveniji, še posebej pri sadju, zelenjavi in žitih. Kot taka je zelo pomembna za bodoči razvoj samooskrbe pri nas, je po obisku regije v okviru vladnega obiska danes ocenil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

Podgoršek, ki se je v Pomurju skupaj z državnim sekretarjem Alešem Irgoličem mudil dva dneva, je izpostavil tudi pomen spodbujanja povezovanja kmetov ter oblikovanja verig. "S tem krepimo moč posameznih kmetijskih gospodarstev in prepričan sem, da lahko pomagamo kmetijam, da bodo boljši pogajalci v celotni verigi preskrbe s hrano. Slovenske kmetije so namreč manjše od povprečja EU in jih moramo okrepiti v pogajalskih procesih," je dejal.

Minister za zdravje Janez Poklukar je med obiskom v soboški bolnišnici opozoril, da je hrbtenica slovenskega zdravstva napeta do skrajnih meja, da se ne zlomi, pa lahko dosežemo le skupaj z izvajanjem ukrepov v podporo zdravstvu. Zato od vsakega Slovenca pričakuje, da spoštuje ukrepe za omejitev širjenja covida-19.

Po ogledu soboške enote intenzivne terapije je dodal, da se maksimalno angažirano, pa vendar vidno izčrpano osebje vsak dan bori za življenja vseh covidnih bolnikov. Izpostavil je, da je v Splošni bolnišnici Murska Sobota zasedenih 22 postelj za intenzivno nego, ki jih imajo sicer običajno 14, zato so že pregradili prebujevalnico, kjer so dodatni prostori za intenzivno zdravljenje covidnih bolnikov.

Na ministrstvu za kulturo so ob obisku ministra Vaska Simonitija v Pomurskem muzeju Murska Sobota in Kulturnem centru Lendava sporočili, da podpirajo in sofinancirajo več projektov v Pomurski regiji. Tako bodo med letoma 2021 in 2022 s skoraj 350.000 evri podprli obnovitvena, konservatorsko-restavratorska in vzdrževalna dela nepremične kulturne dediščine. Med drugim so letos začeli priprave na obnovo najstarejšega dela negovskega gradu, vključno s parkom okoli njega. Obenem si želijo v regiji okrepiti arhivsko mrežo, zato so vzpostavili nove prostore za enoto Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je obiskal sedež Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Pomurja. Sodelovanje s pomurskimi občinami je ocenil kot zelo dobro. Županom se je zahvalil za koordinacijo in izvedbo različnih aktivnosti, usmerjenih v zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom, ter izpostavil nedavni dogovor med vlado in predstavniki reprezentativnih združenj občin o zvišanju povprečnine za prihodnji dve leti, ki je bil s sprejetim proračunom tudi potrjen, so sporočili z ministrstva.

Glede na leto 2021 bodo čez dve leti občine v Pomurju prejele od približno 3000 evrov (Hodoš) pa do 185.000 evrov (Murska Sobota) več sredstev v občinski proračun iz naslova primerne porabe, kar predstavlja polovico vseh prihodkov občin.

Pravosodni minister Marjan Dikaučič je v Pomurju obiskal več pravosodnih deležnikov na območju pomurske regije ter se seznanil z njihovim delom, dosežki in izzivi, so sporočili z ministrstva. Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti se je minister srečal s predsednikom Brankom Palatinom in podpredsednikom Francem Granfolom. Izpostavil je prenovo sodniške zakonodaje, ki po navedbah ministrstva prinaša izboljšanje poslovanja in učinkovitosti sodišč, sodniškega in sodnega osebja. Dikaučič je obiskal tudi Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti in si ogledal soboški oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor.

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač se je sestal z županoma občin Moravske Toplice in Turnišče, ki sta mu predstavila občinske projekte, govorili so še o možnosti njihovega sofinanciranja z evropskimi sredstvi. Obiskal je tudi Lendavo.

Minister za obrambo Matej Tonin pa je obiskal murskosoboško vojašnico in gasilce. Ob obisku Regijskega logističnega centra Uprave RS za zaščito in reševanje je poveljnik tamkajšnje civilne zaščite Martin Smodiš ministru predstavil načrte za podcenter civilne zaščite za protipoplavno zaščito, ki bo umeščen prav v Mursko Soboto. Podcenter, ki ga bodo zgradili do leta 2025, bo združil sile zaščite in reševanja s tega območja in bo namenjen usposabljanjem za krepitev odpornosti in večjo varnost pred poplavami.

Težave in priložnosti pomurske regije

Pomurje je po vseh kazalcih razvoja najšibkejša slovenska statistična regija, se pa ob državnih in evropskih finančnih vložkih tudi zaradi vse večje samoiniciativnosti domačih snovalcev prihodnosti razmere vendarle izboljšujejo. Kot je za Radio Slovenija poročala Lidija Kosi, je k temu je pripomoglo tudi za 180 milijonov evrov spodbud, ki jih je Pomurje pridobilo na račun posebnega zakona izpred desetletja, in to večinoma za skupni vodovod in zaposlovanje. Regija je tako veliko bolj prepoznavna in turistično zanimiva, brezposelnost se je močno znižala in je najnižja v zadnjih 30 letih, a je z devetimi odstotki še vedno najvišja v državi.

V regiji se zvišuje dodana vrednost na zaposlenega, zagotovljena je vodooskrba in druga komunalna infrastruktura. Po drugi strani pa raste tudi število upravičencev do denarne socialne pomoči, število starejših in ljudi v različnih stiskah. Težava je tudi izseljevanje. V regijo se namreč po šolanju vrne bolj malo mladih, zato bi si v regiji želeli tudi visokošolske programe in delovna mesta za visoko izobražene.

Kot piše v brošuri ob obisku vlade, je pomurska regija leta 2020 dobila dobrih 77 milijonov evrov dohodnine, kar je šest milijonov evrov več kot v letu 2019. Skupno je bilo regiji v obdobju protikoronskih ukrepov dodeljenih slabih 118 milijonov evrov pomoči. V letih 2020 in 2021 je bilo za odpravo posledic pandemije covida-19 regiji dodeljenih 78 milijonov evrov pomoči, daleč največ, polovico, so dobila mikropodjetja in kmetijska gospodarstva.