Glavni vladni pogajalec, minister za finance Klemen Boštjančič, je po pogajanjih na krovni ravni, ki se jih udeležuje vseh več kot 40 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, pojasnil, da so se iz "operativnih razlogov" odločili, da bodo oblikovali delovno skupino, podobno kot že deluje pri pripravi rešitev novega zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

V delovno skupino bodo svoje predstavnike imenovali tako vlada kot obe sindikalni pogajalski skupini. Na obeh straneh pa si obetajo, da bodo v okviru delovne skupine, v kateri bo manj ljudi kot na krovnih pogajanjih, morda lažje prišli do kompromisnih rešitev. Kot je poudaril Boštjančič, pa bodo še vedno na koncu te rešitve morale dobiti potrditev na način, kot je to veljalo doslej.

Tako bo po besedah vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja delovna skupina iskala kompromise, ki jih bo predlagala krovni pogajalski skupini in o katerih odločajo vsi reprezentativni sindikati. "To je skrajšanje poti do cilja, nikakor pa se ne jemlje pristojnost plenumu," je poudaril Štrukelj. Bo pa to verjetno pomenilo redkejša pogajanja na krovni ravni. Ob tem je Štrukelj dogovor o ožji delovni skupini ocenil kot pomemben korak, saj s tem "na neki način obe strani izražata voljo in željo, da bi prišli do konca".

Najbolj se razhajajo glede obdobja uresničitve dogovorjenega

Sicer pa, kot je dejal Boštjančič, je tista točka, kjer so še vedno najbolj narazen, obdobje izvedbe dogovorjenega. Vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki so ga sindikatom predstavili pred tremi tedni, je uveljavljanje plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij predvidel v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo.

Toda to je, kot je danes ponovil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek, za sindikate nesprejemljivo. Kot v tem trenutku kaže, bo to verjetno "najtrši oreh", je ocenil.
Tudi Štrukelj je menil, da gre za ključno točko krovnih pogajanj. Za kakršno koli obdobje že se bodo dogovorili, pa so v njihovi skupini že nakazali, da bi se dogovorili o odpravi nesorazmerij v nominalnih zneskih. Obenem pa so še enkrat poudarili in "ministru položili na srce", da mora država razmisliti, kaj bo z javnim sektorjem v prihodnje.

"Slovenija je socialna država in pomemben del uresničevanja socialne države se izvaja prek javnih storitev, zdravstva, šolstva, varnosti ... Če bo država zgolj ozko gledala na plačno reformo, potem to ne bo ustrezen odgovor za prihodnost javnega sektorja v naši državi," je dejal. Ob tem je dodal, da bi verjetno moral tudi predsednik vlade javno kaj konkretnega povedal o tem, "kaj ima namen država početi z javnim sektorjem v prihodnjih letih". "Če ga misli ohraniti, potem se mora tudi na plačnih pogajanjih temu prilagoditi in na neki način to odločitev podpreti s svojimi stališči," je še dodal Štrukelj.