Štrukelj je po sestanku z vlado pojasnil, da se danes niso dogovorili ničesar. "Zelo velika ovira je napredovanje pravosodnih funkcionarjev in vlada je napovedala, da bo jutri posredovala nov osnutek zakona, na podlagi katerega bi se sindikati opredelili zlasti do vprašanja, ali smo pripravljeni podpisati, če bo prišlo do sprememb. Moram reči, da je predlog o podpisu danes ostal v resni in zaskrbljujoči manjšini," je povedal Štrukelj.
Poudaril je, da bi podpisali dogovor, v katerem bi se vlada zavezala, da ob zamrznitvi oz. prenosu zamrznitve v 2012 ne bo posegla v plače. Od vseh parlamentarnih strank bi zahtevali tudi, da se pred volitvami opredelijo, ali gre ta predlog v parlamentarno obravnavo.
Po njegovem mnenju je vprašanje plač za 2012 tako še odprto. Resne podpore predlogu ne bo, z vlado pa dlje od pogovorov o plačah sodnikov sploh niso prišli, je še povedal.
Vztrajajo pri svojem
Da predlog ni sprejemljiv, je poudaril tudi Miščevič. Meni, da vlada ni sledila cilju, da se breme krize enakomerneje razporedi. "In dokler ne bo pripravila takšnega predloga, kakšnih resnih pogovorov ni moč pričakovati," poudarja.

Jutrišnjemu predlogu bodo korektno prisluhnili, vendar glede na filozofijo razmišljanja dvomi, da bo vlada sklenila kaj pametnega. "Morebiti bo ponudila kakšen drobiž, ampak bistvenih problemov ne bo reševala," je prepričan. "Čas je, da enkrat razjahajo malega človeka in zajahajo kapital!"

Kamnar: Sindikatom ne moremo ugoditi
Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je po sestanku pojasnila, da so pripravili zakon, poslušali komentarje sindikatov in ugotovili, da navdušenja nad zakonom ni. Do jutri bodo preučili pobude za popravke in jih po lastni presoji vključili v zakon. Tega bodo poslali sindikatom in videli, ali se strinjajo in ali je moč doseči dogovor z vsaj delom sindikatov.

V četrtek bodo dali zakon še na vlado, v petek pa v DZ. Kamnarjeva ob tem ocenjuje, da je zakon kljub napovedim o referendumu, glede na stanje javnih financ, smiseln in potreben.
Na zahteve sindikatov po pravičnejši prerazporeditvi bremena Kamnarjeva v proračunu ne vidi praktično nikakršne možnosti, saj se te zahteve nanašajo na ravnanje posameznih zasebnih družb oz. njihovih menedžerjev. Instrumentov za preprečevanje takšnega ravnanja pa v proračunu nimajo, je še dejala.

Zavrnili že v startu
Dušan Miščevič je pred sestankom z vlado povedal, da so predlog vlade predelali in ga v celoti zavračajo. Ob tem so vladi predlagali, naj predlog delno prepustijo svojim naslednikom.
Ponovno je poudaril, da je predlog zanje nesprejemljiv in naj vlada poskuša znotraj 10 milijard proračuna najti sredstva, ki jih potrebuje za obvladovanje te krize.

Najbolj ga je zmotilo to, da se breme krize poskuša prevaliti na javne uslužbence, upokojence in brezposelne, skratka, na malega človeka. Meni, da se da breme krize porazdeliti drugače; največje breme bi morali nositi tisti, ki so krizo zakuhali.

Če bo zakon vseeno šel v parlamentarno obravnavo, se bodo pridružili pobudi za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, je še dodal.

Vlada, ki opravlja tekoče posle, bo namreč predlagala podaljšanje intervencijskega zakona v leto 2012. Z njim se v letu 2012 plače javnih uslužbencev ne bi uskladile z inflacijo, regres pa bi ostal v enaki višini kot letos, torej 692 evrov. Prav tako bi ostala zamrznjena vsa napredovanja javnih uslužbencev.

Štrukelj: V celoti nasprotovanja zakonu ni
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da absolutno zavračajo ta intervencijski zakon, ki brez velikih sprememb ni sprejemljiv. "Zlasti gre tu za problem sodnikov, ki so neka povsem nerazumljiva izjema, ne samo do vseh funkcionarjev, tudi do vseh zaposlenih v javnem sektorju. Zahtevali bomo, da se ta razlika umakne, šele potem bomo odprli tista vprašanja, o katerih sem govoril v zadnjih dneh. Nasprotovanja v celoti zakonu ni, so pa nekatere specifične zahteve, ki jih bodo danes sindikati predstavili. Sodniki so v zakonu, vendar se njihove plače usklajuje na drugačen način, kot vseh drugih funkcionarjev. Oni bi glede na odločbo ustavnega sodišča do konca odpravili razlike, potem pa ne bi bili deležni tistega znižanja kot drugi funkcionarji. Tu se nam zastavi vprašanje, zakaj bi mi pristali na zamrznitev plač, če enemu delu funkcionarjev to ni potrebno. To je tisto, kar najbolj moti, so pa še druga vprašanja, recimo napredovanje tistih s srednjo izobrazbo (omenil je policiste in različno osebje), če bi zamrznitev nenapredovanja v horizontalne plače pomenila, da bi lahko napredovali šele leta 2014," je pojasnil.

Na vprašanje, kaj jim je storiti, če ne bo dogovora z vladno stranjo, je povedal, da bo parlament razpuščen 21. oktobra, z 2.500 podpisi pa lahko sindikati od DZ-ja dobijo 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za naknadni zakonodajni referendum in s tem zakon ustavijo, ker v tem času parlament izgubi možnost odločanja in "z interventnim zakonom ne bi bilo nič".

Štrukelj je pojasnil, da bi sindikati v zakon privolili, če bi vlado tudi zavezali, da v letu 2012 ne bo enostransko posegala v plače javnih uslužbencev. "Ne mislimo privoliti v varčevanje, če se lahko zgodi, da nam čez tri mesece nova vlada enostransko zniža plače," pravi Štrukelj.

Petkov sestanek prestavljen
Sestanek sindikatov javnega sektorja in vlade bi moral biti že v petek, a so ga prestavili, ker del sindikatov ni bil zadovoljen s terminom; tedaj je namreč potekal tudi kongres oz. generalna skupščina sindikalne centrale Pergam.