"Številke so znane," je v izjavi novinarjem pred samim srečanjem poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrak in izrazila upanje, da bodo lahko z argumenti zaščitili socialo in preprečili znižanje na tem področju. Po njenem mnenju so bili namreč posegi na tem področju že v preteklih letih taki, da "ni več prav veliko prostora".

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je opozorila, da so številke skrb vzbujajoče. "Vendar upam, da bo veljalo tako, kot je veljalo med drugo svetovno vojno, ko Churchill ni rezal proračuna za kulturo, ker je rekel, da za kaj se pa potem borimo," je povedala.

Po koncu sestanka so z vlade sporočili, da so vsi ministri opozorili, da so finančni pogoji za uresničitev zaveze, da primanjkljaj v letu 2015 ne bo presegel 2,8 odstotka BDP-ja, izredno zaostreni, hkrati pa je zelo malo možnosti za iskanje drugačnih rešitev.

Vlada bo rebalans proračuna za leto 2014 sprejela predvidoma do konca oktobra, spremembe proračuna za 2015 pa v začetku prihodnjega leta.

Proračunski osnutek poslan v Bruselj
Osnutek proračunskega načrta za 2015 je vlada sicer sprejela v sredo in ga je že poslala Evropski komisiji v oceno. V njem so glavne usmeritve in elementi glede javnofinančnih ciljev in ukrepov. V njem še naprej načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) in s tem v meje pakta stabilnosti in rasti.

Glavno težo pri zniževanju odhodkov bodo nosili javni uslužbenci in že veljavni ukrepi na področju socialnih pravic. Vlada tako napoveduje varčevanje pri plačah javnih uslužbencev, poleg podaljšanja zdajšnjih ukrepov naj bi znižali sredstva za plače za tri odstotke. Vlada namerava varčevati tudi pri naložbah, znižati subvencije podjetjem oziroma jih spremeniti v povratna sredstva.

50-odstotna dohodnina, višji davek na finančne storitve in zavarovalne posle ter krčenje olajšav pri CO2-taksi pa naj bi skupaj z boljšim pobiranjem davkov prinesli 100 dodatnih milijonov. Davčnih blagajn v dokumentu ni, je pa zakon o fiskalnem pravilu in strategija upravljanja z državnim premoženjem, parlament naj bi jo potrdil že januarja.

Ker bo torej tudi prihodnje leto proračun z 1,2 milijarde primanjkljaja, se bo javni dolg povečal na več kot 83 odstotkov BDP-ja.

Po enem mesecu že kadrovske menjave
Ali so razpravljali tudi o iskanju novih ministrskih imen, z vlade niso sporočili. Pred predsednikom vlade Mirom Cerarjem je namreč naloga, da čim prej najde zamenjavo za Jožefa Petroviča, ki je v petek odstopil s položaja ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa tudi za ministrico za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Violeta Bulc, ki bo bo po vsej verjetnosti postala evropska komisarka.