Pri tem se Urad vlade za komuniciranje sklicuje na ocene mednarodnih organizacij o medijski svobodi ter na domače analize tega področja. V skladu s prvimi je raven demokracije v Sloveniji med tranzicijskimi državami najvišja, prav tako pa naj bi bila Slovenija v skupini držav z najbolje urejeno medijsko sfero.

Do teh ugotovitev sta prišli organizaciji Freedom of the Press in Reporters without borders. Pa tudi domače raziskave kažejo, da mediji uživajo visoko stopnjo zaupanja. Poleg tega je Mirovni inštitut opravil študijo o nacionalni televiziji, ki naj v zadnjih dveh letih ne bi spreminjala ne programskih usmeritev ne načina poročanja.

Negativna podoba vlade kot dokaz
Poleg tega vlada poudarja, da je večina medijev, zlasti tiskanih, pri nas v zasebni lasti. Sedanja vlada nima omembe vrednh lastniških deležev v medijskih organizacijah, poudarjajo na vladnem uradu za komuniciranje. Na neodvisnost medijev pa naj bi kazalo tudi to, da vlado predstavljajo pretežno negativno.

Kot je znano, podpisniki peticije opozarjajo, da se politični pritisk vrši na vse medije, opozorilo pa velja za vse politične sile v državi. Poleg tega omenjajo, da vlada trguje prav z državnimi deleži podjetij, ki so solastniki medijev. Peticijo sta njena pobudnika Blaž Zgaga in Matej Šurc sicer poslala tudi na več tujih naslovov, med drugim voditeljem držav EU-ja, mednarodnim organizacijam ter tujim medijem.

Nekaj dni zatem je objavi prve sledila druga s prvopodpisanim Dejanom Steinbuchom, odgovornim urednikom Žurnala. "Poziv k etičnemu profesionalizmu" kolegom očita politično motiviranost boja za neodvisnost.