Slovenija z vstopom Hrvaške v schengensko območje s 1. januarjem 2023 ne izvaja mejnega nadzora nekdanje zunanje schengenske kopenske meje. S tem so se zaprli vsi mejni prehodi, katerih območje meji na Hrvaško. Vse kopenske meje države Slovenije so postale notranje meje, mejni prehodi pa so nehali delovati.

Zaradi ukinitve mejnih prehodov, razen treh mejnih prehodov za zračni promet in dveh morskih mejnih prehodov, je vlada v predlogu novele zakona uvedla izraz strateška mejna točka. Poleg strateških mejnih točk in obsega strateških mejnih območij je določila tudi njihovo gradnjo ter upravljanje nepremičnega premoženja na njihovem območju in na nekdanjih mejnih prehodih na kopenskih mejah.

Strateške mejne točke, ki so glede na lego in gospodarski položaj državnega pomena za Slovenijo, in njihova območja bo na predlog ministrstva za notranje zadeve določila vlada z uredbo.

Predlog novele tudi o gradnji objektov na mejnih prehodih

Predlog novele zakona določa tudi prenehanje veljavnosti zakona o graditvi objektov na mejnih prehodih, saj se s predlaganimi dopolnitvami ureja vsa vsebina, ki se nanaša na upravljanje objektov in naprav na strateških mejnih točkah in njihovih območjih ter na območjih mejnih prehodov.

Strateške mejne točke so ključne za ohranjanje državne pripravljenosti – ne le na morebitne varnostne izzive, ampak tudi na druge izredne okoliščine, med katerimi bi bilo treba hitro in učinkovito vzpostaviti nadzor na določenih delih državne meje, so zapisali. Določili jih bodo na območjih nekdanjih mejnih prehodov, na katerih so nepremičnine in infrastruktura.

Hkrati določajo merila za izračun višine finančnega nadomestila občinam zaradi vzpostavitve začasnega vnovičnega nadzora na notranjih mejah. Za ta namen letos načrtujejo dva milijona evrov. Nabor občin, upravičenih do finančnega nadomestila, s sklepom določi vlada do konca februarja tekočega koledarskega leta za preteklo koledarsko leto.

Občine morajo ministrstvu za notranje zadeve zahtevek poslati do 15. novembra tekočega koledarskega leta. Zahtevki morajo vsebovati račune in dokazila o plačilih z utemeljitvijo namenske porabe ter listinsko dokumentacijo.