Potem ko vlada za zajezitev epidemije covida-19 sprejela več odlokov in njihovo veljavnost podaljševala s sklepi, ki pa jih ni objavljala v uradnem listu, jo je na to opozorilo tudi ustavno sodišče, in sicer ob presoji ustavnosti odloka, ki se je nanašal na zaprtje šol. Ob tem se je namreč postavilo tudi vprašanje veljavnosti drugih odlokov, denimo odloka o omejitvi gibanja, ki je prepovedoval prehajanje regijskih in občinskih meja ter za kršitve predpisoval tudi globe.

Iz razlage ustavnega sodišča izhaja, da se predpis, ki ni bil objavljen v uradnem listu, ne bi smel uporabiti, saj so bile globe izrečene za dejanje, ki ni bilo zakonsko opredeljeno kot prekršek, je v torek opozorilo vrhovno državno tožilstvo. Gre namreč za izjemno veliko število glob in ker bi odpravljanje napak v posameznih postopkih občutno obremenilo pravosodni sistem in povzročilo nepotrebne dodatne stroške, se mu zdi smiselno zadevo reševati sistemsko.

Sorodna novica Vrhovno državno tožilstvo: Vprašanje glob na podlagi neveljavnih odlokov je treba rešiti sistemsko

Vlada: Predpostavke vrhovnega državnega tožilstva ne držijo

Na stališče vrhovnega državnega tožilstva pa se je zdaj odzvala vlada, ki meni, da ta temelji na predpostavkah, ki ob poznavanju odločitve ustavnega sodišča glede odloka o zaprtju šol ter upoštevanju načela delitve oblasti in načela zakonitosti ne držijo.

Ena od teh je tudi ta, da je zakonitost izrečenih glob odvisna od ustavne presoje sklepov o podaljšanju odlokov. Globe namreč niso bile izrečene na podlagi sklepov o podaljšanju odlokov, saj teh sklepov ni mogoče šteti za pravno zavezujoč predpis, je pojasnila. Kot je dodala, se je ob upoštevanju strokovnih razlogov tedensko odločala, ali bo ukrepe v odlokih pustila v veljavi ali pa jih spremenila.

Prav tako ne drži predpostavka, da je ustavno sodišče že precedenčno presodilo o ustavnosti odlokov, ki so bili podlaga za izrečene globe. Z izpostavljeno problematiko objavljanja v uradnem listu je povezan le en odlok, to je odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Zadeva je še vedno v fazi odločanja, čeprav naj bi jo ustavno sodišče že od 13. novembra lani obravnavalo absolutno prednostno, je navedla.

Sorodna novica V Pravni mreži napovedujejo vložitev več deset pobud za razveljavitev glob

Vlada se ne strinja, da odlok ni začel veljati, ker ni bil objavljen v uradnem listu

Omenjeni odlok je namreč začel veljati 26. oktobra 2020, to je tri dni po objavi v uradnem listu, in je veljal do 6. decembra, to je dan po tem, ko je vlada objavila prenehanje njegove veljavnosti, trdijo na vladi.

Prav tako po njihovem ne drži niti predpostavka, da državni tožilci že pred končno odločitvijo ustavnega sodišča lahko opustijo izvrševanje pregona prekrškov, ki so bili izrečeni na podlagi odloka.

Bistvo državnotožilske funkcije je izvrševati pregon storilcev kaznivih dejanj in prekrškov pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči, ne pa sistemsko skrbeti za čim manjšo obremenjenost pravosodnega sistema, ki sodi v drugo vejo oblasti kot državno tožilstvo, je še pojasnila vlada.