Po zakonu o delovnih razmerjih je delodajalec dolžen delavcu s pravico do letnega dopusta izplačati regres najmanj v znesku minimalne plače. Ta za letos znaša 1203,36 evra.

Reprezentativni sindikati javnega sektorja so ministrstvu za javno upravo maja poslali usklajen predlog, po katerem bi javni uslužbenci, uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda, prejeli regres v znesku 1503,36 evra. Regres za uslužbence od 27. do vključno 35. plačnega razreda bi znašal 1453,36 evra, od 36. do vključno 40. razreda 1403,36 evra in od 41. do vključno 50. plačnega razreda 1303,36 evra. Za tiste, ki so uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, pa so sindikati predlagali regres v znesku 1203,36 evra.

Vlada sicer uradnega stališča do takšnega predloga še ni sprejela, je pa ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik že po pogajanjih na začetku prejšnjega tedna na vprašanje o tem poudarila, da sredstva za dvig v proračunu niso zagotovljena. Ministrica se tudi sprašuje, ali je dvig regresa sploh upravičen. "Mi moramo skrbeti za javnofinančno vzdržnost. Če bi se začeli pogovarjati o dvigu regresa, bi pričakovali od sindikatov, da povedo, čemu se potem odpovejo," je med drugim še dejala takrat.

"Vsem zahtevam ni mogoče ugoditi"

Podobno je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ponovil državni sekretar z ministrstva za javno upravo Urban Kodrič. Kot je dejal, se za zdaj ne govori o pogajanjih za višji regres in tudi sredstva v ta namen niso predvidena. Vlada mora uresničevati prioritete na vseh področjih in "vsem zahtevam žal ne more ugoditi". Treba je upoštevati tudi finančna sredstva, je dodal.

V sindikatih pričakujejo, da se bo vlada uradno opredelila do njihovega predloga. Kot je pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, so jo pozvali tudi, naj svoje neuradno stališče znova premisli. Če bi to obveljalo, bi to ne nazadnje pomenilo, da bi tisti z najnižjimi plačami letos prejeli nižji regres, kot so ga lani, je v izjavi ob robu seje ESS-ja dejal Počivavšek. To vprašanje nameravajo sprožiti tudi na ponedeljkovih pogajanjih.

V Svizu so ogorčeni

Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pa so že sporočili, da je glavni odbor sindikata na seji v četrtek izrazil ogorčenost "nad vladno zavrnitvijo sindikalnega predloga o izplačilu nekoliko višjega zneska regresa za letni dopust, kot je sicer predvideno z zakonom".

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, sindikalni predlog predvideva izplačilo višjega regresa za tiste zaposlene v javnem sektorju, ki prejemajo najnižje plače, kar še zlasti velja za delavke in delavce iz plačne skupine J, za čistilce, kuharje, hišnike, spremljevalce otrok s posebnimi potrebami, negovalce, varuhe, poslovne sekretarje računovodje, a tudi za pomočnike vzgojitelja v vrtcih in druge strokovne delavce in delavke z nizkimi plačami.

Ob pomanjkanju tehničnega, administrativnega, računovodskega in strokovnega osebja v vrtcih, šolah, dijaških domovih, fakultetah, raziskovalnih inštitutih in kulturnih ustanovah bo vladna zavrnitev predloga zvišanja zneska regresa za letni dopust za od 300 evrov za najslabše plačane do 50 evrov za zaposlene do 50. plačnega razreda zgolj še okrepila željo zaposlenih, da si poiščejo bolje plačano delovno mesto zunaj javnega sektorja, opozarjajo v sindikatu.

"Če si je vlada pripravljena nakopati upravičeno ogorčenje zaposlenih zaradi enkratnega stroška, ki ne bi presegel nekaj deset milijonov evrov, se Sviz sprašuje, kaj si potem lahko zaposleni v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi obetajo od pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij. Ta namreč jasno ter dokazljivo in dokazano kažejo na primerjalno slabše vrednotenja dela v dejavnostih, ki jih Sviz zastopa," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Zakon o delovnih razmerjih predvideva izplačilo regresa najpozneje do 1. julija. V lanskem letu so sicer javni uslužbenci sprva dobili izplačan regres v znesku zakonskega minimuma, pozneje pa še poračun do višjega regresa, v skladu z dogovorom, ki so ga vlada in sindikati sklenili oktobra.