Predlog Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covida-19, je vlada vložila v obravnavo po rednem postopku. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, na vladi predvidevajo, da bo DZ zakon sprejel v mesecu ali dveh. "Če ne bo kakšnih zapletov v zakonodajnem postopku ali po njem, si upam napovedati, da bi se ta izplačila lahko začela izvajati proti koncu letošnjega leta," je dejala.
Ministrica je poudarila, da vlada s tem zakonom uresničuje eno ključnih koalicijskih zavez: "Da bomo ustavili tiste prekrškovne postopke iz obdobja epidemije covida-19 in povrnili globe, ki so bile plačane oziroma izterjane v teh postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bili, predvsem zaradi kršitve načela zakonitosti, v neskladju z ustavo." Kot je spomnila ministrica, je ustavno sodišče namreč v več odločbah ugotovilo neustavnost zakona o nalezljivih boleznih in zakona o javnih zbiranjih, na podlagi katerih je prejšnja vlada sprejemala odloke, ki so predstavljali vsebinsko pravno podlago za omenjene prekrškovne postopke.
Kot je pojasnila, je analiza ministrstva pokazala, da je bilo med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 na izkazano neustavnih pravnih podlagah uvedenih nekaj več kot 62 tisoč prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov. "Približno 30 odstotkov teh glob v znesku malo več kot 1,7 milijona evrov je že bilo prostovoljno plačanih ali izterjanih. V prisilni izterjavi ob tem ostaja okoli 70 odstotkov vseh izrečenih glob v skupnem znesku skoraj 4 milijone evrov," je dejala Švarc Pipan.
Ustavitev postopkov, vrnitev plačanih glob in sanacija pravnih posledic
Ključne rešitve predlaganega zakona so tako ustavitev vseh tekočih prekrškovnih postopkov, ustavitev postopkov v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist in ustavitev postopkov v zvezi z izvrševanjem nadomestnega zapora, pa tudi ustavitev postopkov prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka.
Predlog ob tem predvideva tudi povračilo glob, stroškov prekrškovnih postopkov in stroškov prisilne izterjave ter odvzete premoženjske koristi. Predlog zakona določa tudi izključitev prejetih sredstev iz dohodkov. "To pomeni, da se prejeta sredstva ne bodo upoštevala pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, prav tako pa se iz prejetih sredstev ne bo plačevalo dohodnine," je pojasnila pravosodna ministrica.
Ob tem je predvidena tudi sanacija pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov oz. avtomatični izbris podatkov iz prekrškovnih evidenc. "To pomeni, da se bodo podatki v prekrških, ki so zajeti v zakonu, izbrisali iz evidenc prekrškovnega organa in evidence pravnomočnih odločb sodišč. V času od uveljavitve zakona do dejanskega izbrisa podatkov pa se ti podatki ne bodo vključevali v potrdila, izdana iz prekrškovnih evidenc," je dejala Švarc Pipan.
Zakon se sicer nanaša na prekrškovne postopke, ki niso imeli zakonite oziroma ustavnoskladne pravne podlage in torej ne bi smeli biti uvedeni. Sekundarnih prekrškov, denimo prekrškov na podlagi pravil v cestnem prometu, ki so jih policisti prav tako izrekali v okviru različnih protestnih shodov med epidemijo, predlog ne odpravlja, če so temeljili na veljavnih in ustavnoskladnih pravnih podlagah, je poudarila ministrica. "Če posamezniki ocenjujejo, da so bile njihove pravice kljub temu šikanirane, morajo sprožiti individualne pravne postopke, če roki za to še niso potekli," je pojasnila.
Vračilo bo potekalo po podobnem avtomatizmu kot pri dohodnini
Osnovna vodila predlaganih sprememb so po besedah ministrice vodenje postopkov po uradni dolžnosti, avtomatizem in čim manj birokratskih obremenitev za upravičence. "Sodelovanje upravičencev je tako predvideno zgolj tam, kjer je to nujno potrebno – denimo za poročanje pravilnega plačilnega računa ter glede priglasitve bančnih stroškov prisilne izterjave globe in stroškov postopka," je pojasnila.
Pristojni prekrškovni organi bodo pripravili in upravičencu poslali informativni izračun o izplačilu globe in stroškov, zoper katerega bo imel upravičenec možnost ugovora. Zoper odločbo o izplačilu pa bo upravičencem zagotovljena tudi možnost upravne pritožbe v roku 15 dni na pristojno ministrstvo.
"Kriza ne sme biti izgovor za spodkopavanje temeljev pravne države"
Pravosodna ministrica je ob tem dejala, da se aktualna vlada zaveda, da je bila prejšnja oblast ob uvajanju ukrepov soočena s precejšnjo negotovostjo zaeradi vseh razsežnosti izbruha epidemije covida-19 in da je situacija terjala hitro krizno ukrepanje.
"Prav s tem namenom slovenski ustavni red tudi omogoča, da izvršilna oblast izjemoma in začasno prevzame sprejemanje ukrepov, s katerimi se neposredno posega v svobodo gibanja ter pravico do zbiranja in združevanja, da bi zajezila širjenje nalezljive bolezni in tako učinkovito zavarovala druge človekove pravice, kot sta pravica do zdravja in življenja ljudi. Vendar pa – in to je ključno – mora biti tako urejanje v skladu s temeljnimi postulati ustavnega reda in pravne države, kot so zakonitost, pravna varnost in predvidljivost pravnega reda. Kriza ne more in ne sme biti izgovor za njihovo spodkopavanje," je poudarila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje