Predlog zakona odpravlja pomanjkljivosti zakona o dolgotrajni oskrbi, in sicer pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo (CSD), ureja področje financiranja dolgotrajne oskrbe, oskrbovalcem družinskega člana omogoča, da nadaljujejo izvajanje storitev tudi po 1. januarju 2024. Z navedenim datumom bodo namreč obstoječi družinski pomočniki prevedeni v oskrbovalce družinskega člana. Določba prvega odstavka 134. člena uvaja domnevo, da je ob izpolnjevanju preostalih pogojev, z dnem uveljavitve predloga zakona za osebe izpolnjen pogoj gostote zavarovanja v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Kot so pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost, predlog ureja postopen začetek izvajanja pravic do dolgotrajne oskrbe. Uvedba dolgotrajne oskrbe je obsežen in pomemben nacionalni projekt na področju socialne varnosti, obstoječi zakon pa za začetek uporabe pravic določa 1. januar 2024. Navedeni rok predstavlja prekratek rok za prehod na nov sistem dolgotrajne oskrbe, saj ne omogoča pravočasne izvedbe dejavnosti za vzpostavitev sistema in prehoda izvajalcev na nov sistem.

Opredelitev primerne časovnice je za vse deležnike ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebne sistemske in podporne rešitve za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Glede na to, da časovnica, določena v zakonu, ne omogoča pravočasnega začetka izvajanja dolgotrajne oskrbe, je nujno in neodložljivo, da se na novo določi prehodno obdobje za začetek uporabe pravic do dolgotrajne oskrbe, tako da se izvajanje posameznih pravic zamakne na poznejše datume, so navedli.

Sistemsko urejanje dolgotrajne oskrbe naslavlja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na preostale stebre socialne varnosti. Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva zakon, ni mogoče izvesti v predvidenem obsegu in predvidenih rokih, je sprejetje predloga zakona nujen, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna, so še navedli na ministrstvu.

Zakonski predlog bo v torek podrobneje predstavil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Predlog novele o socialnem varstvu

Vlada je določila tudi besedilo predloga novele zakona o socialnem varstvu, s katerim med drugim predlaga sprejetje pravne podlage za kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in potrebne spremembe za izvajanje ukrepov in črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.

Ena izmed osrednjih sprememb predloga novele se nanaša na kadrovsko problematiko na področju socialnega varstva. Centri za socialno delo vrsto let opozarjajo, da se kadrovska struktura ne veča skladno s povečanim obsegom dela, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Predlagajo tudi spremembe, ki so nujno potrebne zaradi sprejetja programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Z namenom spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki, bodo podprti ukrepi v tega okviru specifičnega cilja programa.

Ukrepi bodo osredinjeni na programe socialnega vključevanja, ukrepe socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami, izvajanje ukrepov mreže večgeneracijskih centrov ter večnamenskih romskih centrov, izvajanje dejavnosti na področju zaprtih oseb in oseb v probaciji ter ukrepe za izboljšanje vključitve priseljencev v izobraževalni sistem. Sofinanciranje navedenih specifičnih ciljev programa je predvideno s sredstvi evropskih skladov, zaradi česar se sprejema ustrezna pravna podlaga na zakonski ravni.

Predlog novele določa tudi popravke ter vsebinske uskladitve glede na prenesena področja socialnega varstva z ministrstva za delo na ministrstvo za solidarno prihodnost. Tako se urejajo institucionalno varstvo in področja starejših, ki jih ureja zakon o dolgotrajni oskrbi.

Predlog novele zakona o socialnem varstvu ureja tudi pravne podlage za zbiranje podatkov ter uvaja inšpekcijski nadzor nad strokovnostjo izvajanja ukrepov. Predlog predvideva finančne posledice za državni proračun, in sicer 700.000 evrov.

Vlada je na četrtkovi seji začela obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in predloga novele zakona o socialnem varstvu. Pred potrjevanjem pa je vlada oba zakonska predloga poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS), vendar ta na petkovi seji ni bil sklepčen. Kot je dejal trenutno predsedujoč ESS-ju Jakob Počivavšek, vlada s potrditvijo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi pred obravnavo na ESS-ju krši pravila sveta.

Delodajalci za poseben zakon o financiranju dolgotrajne oskrbe

V Gospodarski zbornici Slovenije so izrazili neprijetno presenečenje nad tem, da je vlada na današnji dopisni seji obravnavala in sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Ker predloga zakona pred tem na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) niso obravnavali, to predstavlja kršitev pravil o delovanju ESS, so opozorili v GZS-ju.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, je predlagano besedilo tudi v nasprotju z obljubami o razbremenitvi stroškov dela kot enega od ciljev ob napovedi reform, saj prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo.

Predlog zakona namreč, kot so navedli v GZS-ju, predvideva uvedbo dodatnega prispevka, pri čemer odstotek prispeva zavarovanec, drugi odstotek pa delodajalec, kar bo dodatno obremenilo plače, ki so v Sloveniji v primerjavi z drugimi državi EU-ja že zdaj nadpovprečno obremenjene. "Dodatni prispevki pa bodo še zmanjšali konkurenčnost Slovenije in njeno privlačnost za tuje investitorje in delavce," menijo v GZS-ju, kjer so navedli, je predlog zakona obravnavala tudi pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki pa ni dosegla niti minimalnega soglasja socialnih partnerjev.

Ker predloga zakona na ESS-ju niso obravnavali, to predstavlja procesno kršitev socialnega dialoga oz. kršitev pravil o delovanju ESS-ja, "čeprav je vlada ob nastopu mandata poudarjala pomen socialnega dialoga in vključitve socialnih partnerjev v vse bistvene zakonodajne spremembe", opozarjajo predstavniki delodajalske strani, pri kateri so še dodali, da predlog financiranja ni bil predmet javne razprave. V javno objavljenem predlogu zakona je bil namreč del, ki se nanaša na ureditev financiranja, izključen.

"Delodajalske organizacije zato predlagamo, da se v nadaljnjih postopkih financiranje izloči iz tega zakona in se ta del uredi v posebnem zakonu o financiranju dolgotrajne oskrbe. S tem bi pridobili nekaj dodatnega časa za iskanje drugačnih oziroma alternativnih rešitev," so sporočili iz GZS-ja.