financiranju zasebnega šolstva. SD je ne bo podprl.

Potem ko so partnerji februarja odločanje o noveli zakona zaradi neusklajenosti prekinili, so na tokratni seji vlade o njej vendarle odločali. Predsednik vlade Miro Cerar je na koalicijskem srečanju pred sejo po navedbah partnerjev poudaril, da je treba ustavno sodišče, ki je naložilo ureditev financiranja zasebnih šol, spoštovati.

Poleg uresničitve odločbe ustavnega sodišča novela določa tudi postopek imenovanja ravnateljev in uvaja soglasje ministra pri imenovanju, je vlada navedla na Twitterju. Predlog tudi zagotavlja kakovost izobraževalnega programa, ki mora ustrezati standardom in ciljem vzgoje in izobraževanja.
Spoštovanje ustavne odločbe
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila, da je treba spoštovati pravne norme, h katerim jih je zavezalo ustavno sodišče, kar je bila tudi ključna motivacija za vlogo akta v obravnavo.
Obenem pa ne drži, da se s predlogom novele izenačuje javno in zasebno šolstvo, tega ustavno sodišče ni zahtevalo, je dejala na medijski konferenci po seji vlade. Le obvezni del programa se financira 100-odstotno, drugje so številne razlike.

Novela nadalje po njenih besedah z nekaj novimi določbami še utrjuje javno šolstvo v Sloveniji. Ključno je, da po novem javna veljavnost ne bo kar samodejno potrjena, temveč bodo predtem temeljita preverjanja izpolnjevanja zahtev. Javno veljavnost bo mogoče tudi odvzeti, je razkrila. Akt gre v DZ po običajnem postopku in zdaj morajo poslanci opraviti svoje delo, in če je treba, javno šolstvo še bolj opolnomočijo, je še dejala ministrica.

Razkrila je še, da so proti glasovali v SD-ju. DeSUS-ovi ministri pa so novelo podprli.

SMC: Uresničujemo odločbo
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je po koalicijskem srečanju dejala, da ni vsebinskih razlogov za to, da vlada v DZ ne bi poslala novele zakona, s katero uresničujejo odločbo ustavnega sodišča. Navedla je, da je novela pripravljena že nekaj časa in izpolnjuje odločbo ustavnega sodišča, a zaradi ideoloških ter političnih razlik med koalicijskimi partnerji še ni šla v postopek sprejemanja.

Sočasno z obravnavo novele zakona pa po njenih besedah pričakujejo tudi procese spreminjanja ustave v tem delu. To mora biti z vsebino zakona združljiva rešitev, je poudarila Kustec Lipicerjeva. Tudi zato od koalicijskih partnerjev pričakuje, da bodo v obeh procesih plodno sodelovali.

Če bodo v DZ-ju zmožni opraviti celovito vsebinsko razpravo ter se skoznjo tudi prepričati, da z rešitvami le utrjujejo javno šolstvo, upa, da se bodo tudi ideološke dileme omehčale.

Novelo zakona utegneta v parlamentarnem postopku podpreti še SDS in NSi, ki se za uresničitev ustavne odločbe prizadevata že ves čas. Poslanec SDS-a Tomaž Lisec je povedal, da se bodo o podpori odločili, ko bodo preučili zakonsko besedilo. Jožef Horvat iz NSi-ja pa je dodal, da s predlogom vlade niso zadovoljni, saj da uvaja nove delitve pri financiranju osnovnih šol. Za NSi bi bila prava rešitev le stoodstotno financiranje javno veljavnega programa osnovnih šol, ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne.

SD zakona ne bo podprl
V SD-ju pa zakonskemu predlogu odločno nasprotujejo in ga po besedah vodje poslancev SD-ja Matjaža Hana v DZ-ju ne bodo podprli. Poleg tega želi stranka namesto uresničitve odločbe spremeniti ustavo in je zato že sprožil parlamentarni postopek, ki pa je obtičal na parlamentarni komisiji DZ-ja. Predsednik sveta SD-ja za izobraževanje znanost in šport Jernej Pikalo pa je opozoril, da tisti zasebniki nujno ne izvajajo javnega programa v enakem obsegu. Zanje namreč veljajo izjeme in zato je po njegovem prepričanju 85-odstotno financiranje obveznega programa zasebnikov ravno primerno. Prav zato v SD-ju noveli nasprotujejo, ker da na davkoplačevalcem neprijazen način podvaja mrežo javnih šol.

Pikalo je spomnil tudi na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, da mora država omogočiti nastanek osnovnih šol, nikakor pa jih ni dolžna financirati. Kritičen je bil tudi do predvidenega postopka pri imenovanju ravnateljev, s katerim po Pikalovem mnenju vračamo politični vpliv in do dejstva, da v predlogu novele ni nobene omejitve glede števila novih šol, kar je po njegovem "osnova za razrast zasebnega šolstva".

Nasprotuje me tudi SD-jev podmladek. Podpredsednik mladega foruma Andrej Omerzel je navedel primer Čila in Švedske, kjer se je zmanjšala vsota denarja za javno šolstvo, posledično je sledil upad kakovosti, prišlo je tudi do množičnega prehajanja učencev iz javnega v zasebno šolstvo, predvsem iz družin višjega dohodkovnega razreda. To pa po njegovih besedah spodbuja neenakost otrok in ne ponuja možnosti do enakega dostopa do izobrazbe.

Zato bodo v stranki nadaljevali z zbiranjem podpisov pod peticijo Ohranimo javno šolstvo, ki jo bodo predali v DZ. Trenutno jo je podpisalo nekaj več kot 3.200 posameznikov.

Židan: Premier se približuje desnici
"Če bo predsednik vlade vztrajal po tej poti, to razumemo tako, da se približuje desni strani politike," pa je že zjutraj ob prihodu na vlado povedal prvak SD-ja Dejan Židan in dodal, da Cerar verjetno nakazuje, kakšne bodo preference po naslednjih volitvah. Te pa bodo po Židanovem mnenju redne.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je po koalicijskem sestanku pojasnil, da je za SD meja oz. črta, pod katero "žal tudi zaradi ideologije naših programov in ravnanj preteklosti ne gremo".

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša pa pred sejo vlade ni vedel, ali bodo ministri te stranke glasovali za novelo ali proti njej oz. ali bodo enotni.