S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Miru Cerarju in ministrom se je začela redna novembrska seja državnega zbora, ki bo vsebinsko in časovno sicer zelo zahtevna.

Jožef Horvat (NSi) je premierju postavil vprašanje glede pregona bančnega kriminala. Horvat meni, da organi pregona in sojenja pri obravnavi odgovornih za kazniva dejanja v bančništvu niso bili dovolj uspešni. "Minila bodo tri leta od preiskovanja bančnega kriminala. V vsaki državi bi moral tisti, ki krade, kazensko odgovarjati," je dejal. Premierja pa je povprašal, ali bo vlada podprla ukrepe, ki jih predlaga NSi.

"Zavračam navedbe, da vlada ni nič storila," je premier Cerar zavrnil navedbe
Horvata in mu začel naštevati številne novele zakonov, sprejete v času njegove vlade, ki omogočajo enostavnejše preiskave gospodarskega kriminala in višje kazni za korupcijska kazniva dejanja. Med drugim je Cerar naštel zakon o bančništvu, zakon o krepitvi stabilnosti bank ter kazenski zakonik, ki povišuje kazni za zlorabe notranjih informacij in korupcijska dejanja. Novela zakona o kazenskem postopku pa bo še okrepila pregon gospodarskega kriminala.

"Nadalje, z novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij so bili zaostreni pogoji za odlog nastopa zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov. Torej, naša vlada preprečuje to, kar ni nobena prej, da ne bodo nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen, igrali košarke," je dejal Cerar.

Predloge, ki jih je pripravil NSi - po Horvatovih besedah so angažirali številne strokovnjake -, pa, tako Cerar, bodo upoštevali, če bodo dobri.

Bratušek: Treba je zaustaviti pohlep KC-ja
Poslanka poslanske skupine nepovezanih poslancev Alenka Bratušek je Cerarju zastavila vprašanje o denacionalizacijskih postopkih. Zanima jo, kakšno je trenutno stanje na področju denacionalizacijskih postopkov v razmerju država in Katoliška cerkev ter koliko in za katere namene se iz državnega proračuna financira KC.

Cerar je opozoril, da obstajajo zakonska določila, ki denacionalizacijskemu upravičencu dajejo možnost za odškodnino, če ne more upravljati nepremičnine. Glede financiranja Katoliške cerkve država po njegovem pojasnilu neposredno ne financira verskih skupnosti, temveč plačuje le prispevke za pokojnino redovnikov in redovnic, kar znaša okoli 1,3 milijona evrov letno. Ministrstvo za kulturo 75-odstotno financira nadškofijske arhive v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Katoliška cerkev pa je prejela tudi 394.000 evrov od spomeniške obnove.

Cerar je poudaril, da je pomemben argument, da je treba upoštevati škodo, ki je bila narejena v bankah. Vendar je vlada sprejela stališče, da ne more za ene pravne subjekte zahtevati drugačnih ukrepov kot za druge.

"Pohlep Katoliške cerkve je treba zaustaviti, za svoje grehe mora plačati," je dejala Bratuškova in predlagala, da bi država zakonsko zaustavila vsakršno financiranje Katoliške cerkve, če bo ta še naprej zahtevala odškodnino zaradi počasnih denacionalizacijskih postopkov.

Grimsa zanima nadzor tajnih služb
Poslanec SDS-a Branko Grims je premierja vprašal, kako namerava zagotoviti dosledno in neovirano spoštovanje najvišjih demokratičnih standardov parlamentarnega nadzora nad delovanjem vseh varnostnih in obveščevalnih služb, vključno s kriminalistično policijo.

Premier Cerar je Grimsu pojasnil, da njegova vlada nadaljuje prakso, da vsi nadzori potekajo v skladu z ustavo in zakoni. Komisija DZ-ja za nadzor varnostnih služb pa lahko nadzira le prikrite preiskovalne ukrepe, zato ne more zahtevati dokumentov, za katere nima pristojnosti. Cerar je še povedal, da bo, če se bo v primeru Ornik na sodišču razkrilo, da je prišlo do sumov zlorab, zahteval, da jih policija razišče.

78.000 upokojencev živi pod pragom revščine
Iz vrst koalicije je vprašanje zastavila Julijana Bizjak Mlakar, ki jo zanima, kaj vlada je in kaj še bo storila za preprečevanje revščine med starejšimi. Cerarja je povprašala, ali je njegova vlada pripravljena dvigniti minimalne plače ter uzakoniti dostojne pokojnine.

Cerar je Bizjak Mlakarjevi naštel, katere ukrepe za preprečevanje revščine že izvaja vlada in kaj bo vlada v te namene še sprejela. Ob tem je povedal, da imajo najnižje pokojnine tisti, ki se predčasno upokojijo. Zato bi morali ljudi prepričati, da delajo dlje.

Proračun, pitna voda, interpelacija ...
Novembrska seja DZ-ja, ki ima izjemno natrpan dnevni red, bo trajala vse do srede, 23. novembra. Na njej bodo poslanci dva dneva posvetili obravnavi proračunov za prihodnji dve leti, ta teden pa jih čaka še odločanje o vpisu pravice do pitne vode v ustavo. Zadnji dan seje bo namenjen interpelaciji o delu celotne vlade.