Razveljavitev sklepa velja že za letos, torej od srede, saj je že objavljena v uradnem listu.

"Sklep je bil sprejet tik pred iztekom mandata prejšnje vlade, ko naj bi ta opravljala zgolj tekoče posle, brez sprejemanja političnih odločitev. Obenem je bil sklep sprejet brez predhodne javne in strokovne razprave. Glede na navedeno je sedanja vlada zaradi sprejetja sklepa brez predhodne javne in strokovne razprave sprejela sklep o prenehanju veljavnosti sklepa," je Ukom v sporočilu za javnost pojasnil, zakaj so razveljavili sklep prejšnje vlade.

Prejšnja vlada je na svoji seji 12. maja 2022 sprejela sklep, s katerim je razglasila, da se 17. maj v Sloveniji zaznamuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Ob sprejetju dneva so pojasnjevali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih. V obrazložitvi sklepa so navedli, da je komunistično nasilje na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na desettisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov, v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin pa je prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije. Za nacionalni dan pa so izbrali datum, ko so leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok.

Razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je sprožila različne odzive. Predsednik Gibanja Svoboda, današnji premier Robert Golob je v odzivu zapisal, da bomo očitno morali imeti "9. maj, dan zmage, pogosteje, da se bomo spominjali, kaj je resnica". V stranki Levica so ocenili, da poskušajo stranke desnice s to potezo zaplesti prebivalce v večne kulturne boje in v večne prepire o letih 1945 in 1991, ker s tem zakrivajo, da nimajo nikakršnega interesa reševati dejanskih težav današnjega dne.

Revanšizem, ideološki boj in usmerjenost v preteklost

V SD-ju pa so letos 12. maja v sporočilu zapisali, da je lanski sklep Janševe vlade treba preklicati. "Da smo jasni: Socialni demokrati obsojamo medvojno nasilje in povojne poboje," so zapisali, vendar sklep, ki ga je na eni svojih zadnjih sej sprejela na volitvah poražena vlada, po njihovih besedah "izraža predvsem njihov revanšizem in v ničemer ne prispeva k pomiritvi ter zmanjšanju razkola med ljudmi". "Gre za primer ideološkega boja, usmerjenega v preteklost, namesto da bi se kot družba spoprijemali z izzivi sedanjosti in prihodnosti," so navedli.

Glede na omenjena stališča koalicijskih strank je bilo pričakovati, da bo vlada potrdila prenehanje sklepa o razglasitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja podprla. Kot so zapisali v sporočilu po dopisni seji, se je tako odločila "zaradi sprejetja sklepa brez predhodne javne in strokovne razprave".

Na Trgu republike spominska slovesnost

Ob 21. uri se je sicer na Trgu republike v Ljubljani začela spominska slovesnost, s katero so se žrtvam komunističnega nasilja poklonili Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave. Prižgali so sveče in jim namenili pesem in molitev.

Predsednica civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus je ob tem dejala, da šele po priznanju resnice lahko smelo naredimo naslednji korak. Podobno je opozoril misijonar Pedro Opeka: "Resnica in priznavanje krivic sta podlaga vsake sprave."

Matija Ogrin iz Nove Slovenske zaveze pa je opozoril, da več tisoč pobitih ni v nobeni uradni evidenci Republike Slovenije. V sredo bodo tako organizatorji slovesnosti predsednici Komisije za peticije in človekove pravice predali poziv, naj država poskrbi za vpis pokojnih v javno evidenco s seznamom 14.901 žrtvijo komunističnega nasilja.