Veljavno resolucijo do leta 2035 je DZ sprejel februarja 2022. Po njenem sprejetju so nastopile okoliščine, ki zahtevajo prevzemanje odgovornosti za vsebinsko in časovno ambicioznejšo spremembo splošnih dolgoročnih okvirov za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Slovenije, so pojasnili na Ukomu.

Resolucija je bila, kot so navedli, pripravljena ob upoštevanju povečane nepredvidljivosti in negotovosti mednarodnega varnostnega okolja in varnostno-obrambnih izzivov, s katerimi se spoprijema Slovenija, ter ob upoštevanju izzivov Slovenske vojske pri razvoju potrebnih zmogljivosti in doseganju ustrezne stopnje pripravljenosti.

Velik poudarek resolucija daje ambicioznejši časovnici doseganja obrambnih izdatkov, saj naj bi raven dveh odstotkov BDP-ja dosegli najpozneje do leta 2030, nato pa naj bi jih najmanj na tej ravni ohranjali do leta 2040.

Predvideno je, da bo za nabavo sodobne vojaške opreme in oborožitve za SV vsako leto namenjenih vsaj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov, ob tem pa se ohranjajo prizadevanja za vlaganja tudi v opremo za dvojno rabo in krepitev zmogljivosti Slovenske vojske, ki so lahko uporabljene tudi v podporo sistemu zaščite in reševanja. Resolucija med drugim zajema tudi nastavke in dodatne ukrepe za pridobivanje in zadrževanje kadrov.

Resolucija že v prvem razvojnem obdobju do leta 2030 predvideva preoblikovanje in razvoj strukture SV. Vključuje vzporedni razvoj in vzpostavitev prednostnih zmogljivosti, in sicer vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, pri čemer bodo iskali finančno racionalnejše načine za njun razvoj, zmogljivosti pa bodo razvili celovito, pojasnjujejo na Ukomu.

Slovenska vojska bo zato razvijala tudi nekatere zahtevnejše zmogljivosti, ki niso del sprejetih zavez do zveze Nato, so pa pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Slovenije.
To so med drugim vzpostavitev sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega za zaščito nacionalnega zračnega prostora in kritične infrastrukture na ozemlju Slovenije ter neposredne zračne obrambe elementov razporeditve sil Slovenske vojske, razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter dokup in postopna zamenjava lahkih vojaških helikopterjev.

Resolucija ne nalaga novih finančnih obremenitev in neposredno ne ustvarja finančnih posledic, so še sporočili z Ukoma.

Levica resoluciji nasprotuje

V koalicijski stranki Levica resoluciji nasprotujejo, zato je na današnji seji vlade niso podprli, so zapisali v sporočilu za javnost. Med drugim nasprotujejo hitremu povečanju izdatkov za orožje na dva odstotka BDP-ja. Poudarili so, da resolucija širi že tako dolg seznam nakupov orožja in druge vojaške opreme, hkrati pa je "iz resolucije izginil cilj nadgradnje in podaljšanja življenjske dobe helikopterjev Bell 412, s katerimi se danes večinsko izvaja helikopterska nujna medicinska pomoč". Je pa po njihovih navedbah iz resolucije umaknjena namera o ponovnem uvajanju služenja vojaškega roka, kar v Levici pozdravljajo. V koalicijskem SD-ju pa navajajo, da so s splošno usmeritvijo resolucije zadovoljni.

Naklonjenost obrambni resoluciji je izrazil tudi prvak opozicijske stranke SDS Janez Janša, v stranki zatrjujejo, da bodo podprli vse rešitve, ki gredo v smeri krepitve varnosti. V NSi-ju so za zdaj predlog resolucije označili za smiseln, o morebitni podpori pa se izrecno še niso izrekli.

Obrambno resolucijo po vladni obravnavi čaka potrjevanje v DZ-ju.