Kot je dejal, so na seji vlade sprejeli sklep o prerazporeditvi 10 milijonov evrov za RTV Slovenija. Ta postavka, ki je v programsko-produkcijskem načrtu, ima torej zdaj sklep vlade, to je bilo edino, na kar je urad za narodnosti še čakal.

Člani sveta Radiotelevizije Slovenija so na seji razpravljali predvsem o tem, da je vlada uradu za narodnosti prerazporedila 10 milijonov evrov za italijansko in madžarsko narodno skupnost v okviru RTV Slovenija. Svetniki so v razpravi opozorili, da to niso dodatna, ampak že predvidena sredstva v programsko-produkcijskem načrtu (PPN).

Predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martić je dejal, da bo z dodatnimi sredstvi odpravljeno tveganje v programsko-produkcijskem načrtu, saj so ta sredstva predvideli že decembra.

Ob tem je Martić povedal, da so dosegli tudi zvišanje limita za zadolževanje pri enotnem zakladniškem računu države, s čimer so po njegovih besedah rešili problematiko likvidnosti. "Ne glede na to, da so razmere v zavodu težke, od nastopa funkcije nikoli niso bile boljše," je dejal. Programsko-produkcijski načrt za prvo trimesečje so sicer v celoti realizirali programsko in finančno, je še povedal Martić.

Pozitivne novice so pohvalili tudi svetniki, a opozorili, da to ni dodaten denar, ki naj bi ga poskušala pridobiti uprava za uresničitev bolj ambicioznega PPN-ja, kot je sprejet. Svetniki so namreč ob sprejetju PPN-ja za letos, ki je ohranil večino programa v prvem polletju, v drugem pa so ponekod predvidene luknje, upravo pozvali, naj poišče dodatna sredstva, s katerimi bodo lahko kupili predvsem dokumentarne oddaje in tuje filme ter zapolnili predvidene luknje.

Ob koncu seje so sprejeli tudi sklep, da naj se na seji razširjene komisije za PPN opravi razprava z upravo o izvrševanju načrta v drugi polovici leta, do razprave pa naj uprava pripravi mogoče scenarije za izboljšave dokumenta.

Direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat je sicer napovedala, da bodo poletno programsko shemo obogatili, in sicer z boljšo razporeditvijo delovnih obveznosti zaposlenih. Za dodatne filme pa za zdaj nimajo denarja.

Svetniki so razpravljali tudi o pozivu ustanovitelju za zagotovitev zadostnega financiranja v prihodnje, pozneje pa sprejeli sklep, da bo svet RTV Slovenija povabil ministrstvo za kulturo, naj jim na izredni seji do konca maja predstavi načrte vlade za zagotovitev stabilnega sistemskega financiranja zavoda RTV Slovenija.

Letno poročilo varuhinje pravic in gledalcev in poslušalcev

Svetniki so obravnavali tudi letno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev za leto 2023. Varuhinja Marica Uršič Zupan je lani obravnavala 3473 odzivov, kar je sicer manj kot leta 2022, a še vedno več kot vsa leta pred tem. Razlog so množični in večinoma spodbujeni odzivi za ohranitev oddaj Zvezdana, Utrip in Studio City. Lani je bilo množičnih odzivov približno 900, nekaj več kot 500 marca na eno od oddaj Utrip, septembra 170 na intervju o psihoterapiji ter novembra in decembra na zapise o morebitni ukinitvi nekaterih enot RTV Slovenija.

Dobrih 2500 pa je bilo posamičnih odzivov. "Ti so se nanašali na izjemno širok spekter vsebin in kažejo, da je občinstvo RTV Slovenija zelo pozorno in od javnega medija ter največje kulturne ustanove v državi pričakuje kakovostne vsebine na vseh področjih," je na seji povedala Uršič Zupan.

Največ odzivov sta prejela TV Slovenija in RTV Slovenija na splošno, precej manj pa MMC in Radio Slovenija. Varuhinja je lani prejela raznolik nabor odzivov, ki so bili najpogosteje povezani z osrednjimi oddajami TV Slovenija, največ pa je bilo mnenj o kršenju novinarskih in uredniških standardov. Največ radijskih poslušalcev je lani opozorilo na izbor gostov, nepristranskost ali izražanje mnenj v oddajah, ki niso komentar, kar nekaj pa tudi, da si želijo več slovenske glasbe. Na MMC-ju pa so se odzivi nanašali predvsem na spletne komentarje.

Največ pohval za lastne oddaje in izbor tujih, zlasti dokumentarnih filmov, je prejel kulturni in umetniški program TV Slovenija, 54 odzivov je bilo tudi na jezik. "Pohvalili so odlično govorno kulturo novinarjev in voditeljev na vseh radijskih programih in bili kritični do napak in slabše govorne kulture na televiziji," je dejala. Kar nekaj kritičnih odzivov je varuhinja prejela tudi na oglaševanje, največ na TV-prodajo.

Uredništva so večinoma že upoštevala njena priporočila, v delu pa so še priprava novih poklicnih meril, podnaslavljanje oddaj TV Koper Capodistria v slovenščino in povečevanje števila oddaj s podnapisi za gluhe in naglušne.

Predsednik programskega odbora za problematiko invalidskih vsebin Tomislav Špilak je na seji opozoril tudi na to, da RTV Slovenija ne načrtuje prenosov s paraolimpijskih iger v Parizu. Poudaril je, da gre za olimpijske igre za ljudi s posebnimi potrebami in da je nesprejemljivo, da bo RTV Slovenija olimpijske igre prenašala, pri paraolimpijskih pa varčevala.

Martić je odgovoril, da je za to pristojno športno uredništvo TV Slovenija, da bodo pa novinarsko paraolimpijske igre pokrili še več in bolje kot v preteklosti.