Deloma ga bo nadomestilo začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb, je dejal.

Zakon o interventnih ukrepih po ujmi je DZ sprejel avgusta, vlada pa se je za pripravo sprememb odločila, da bi prizadeti čim prej prejeli predplačilo za sanacijo stanovanjskih objektov.

Obvezni solidarnostni prispevek se ukinja, solidarnostna sobota ostaja. "Vlada se je odločila, da ukine obvezni solidarnostni prispevek, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce, ne glede na njihov položaj ter prizadetost v poplavah. Namesto tega bomo dodatno obremenili tista podjetja, ki ustvarijo več, govorim torej o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga bomo opredelili v zakonu o obnovi," je glede dvigov davkov podjetjem povedal na novinarski konferenci finančni minister Klemen Boštjančič. Davek od dohodkov pravnih oseb se bo predvidoma za pet let zvišal za tri odstotne točke, z 19 na 22 odstotkov, je povedal.

Boštjančič se je zahvalil vsem podjetjem, ki so že opravila t. i. delovno soboto. "S tem interventnim zakonom naslavljamo tudi izvedbo delovne sobote, in sicer ta kot do zdaj ostaja prostovoljna, še vedno jo lahko podjetja izvedejo ob soglasju z delavci, plačilo za ta dan pa bo šlo v proračun za namen odprave posledic," je pojasnil in dodal, da delodajalci za ta dan davka in prispevkov na plače ne bodo plačali.

Novela zakona tudi podaljšuje možnost krizne nadomestitve še za dodatnih 21 dni, če se izkaže, da oseba v domačem okolju ne more več bivati, pa se ji bo zagotovila prednostna vključitev v institucionalno varstvo.

Na novo se, tako Boštjančič, ureja tudi pravica do nadomestila stroškov bivanja na drugem naslovu, višina tega nadomestila pa bo odvisna od števila članov gospodinjstva, in sicer šlo bo za zneske od 150 do 250 EUR mesečno za največ eno leto in z možnostjo podaljšanja za eno leto.

Novi zakon ureja tudi obveznost države, da na svoje stroške zagotovi prevzem in končno obdelavo onesnaženih zemljin, ki so nastale kot posledica poplav ter plazov, in sicer najkasneje do 1. julija 2024, je sklenil minister Boštjančič.

Sorodna novica GZS vladi očita, da pri pripravi zakona o obnovi ni prisluhnila delodajalcem

Bratušek o izplačevanju predplačil

Ministrica za infrastrukturo, ki začasno vodi tudi ministrstvo za naravne vire in prostor, Alenka Bratušek je nato podrobneje predstavila, kako bodo potekala predplačila posameznikom. Do predplačil bodo upravičeni tisti oškodovanci, katerih ocena škode bo glede na podatke v aplikaciji Ajda presegla 6000 evrov. Pri čemer je Bratušek opozorila, da bodo iz predplačil izvzeti tisti, ki bodo prejeli nadomestne objekte.

"Gre za dva postopka, ljudje, ki na žalost po odločitvi stroke ne morejo več živeti v svojih hišah, bodo obravnavani po drugem postopku." Akontacije bodo nakazane v 20-odstotni vrednosti ocenjene škode. Plačilo bo avtomatično izvedla Finančna uprava RS na podlagi podatkov, ki jih bo pridobila z ministrstva za naravne vire in prostor. Akontacija se bo odštela od končnega obračuna škode in odškodnine, ki jo bo država zagotovila posameznikom.

Posamezniki bodo prejeli obvestilo o tem, kolikšno škodo so ocenjevalci vnesli v aplikacijo Ajda. Če bi pri tem nastale nepravilnosti, je ministrica oškodovane posameznike pozvala, naj se nemudoma odzovejo.

"Vsi drugi postopki po predplačilu pa tečejo kot vedno, v skladu z zakonom o obnovi po naravnih nesrečah." Bratušek je sicer dejala, da je bilo do torka, 24. oktobra, izplačanih že 340 milijonov evrov državne pomoči posameznikom, gospodarstvu in občinam.

Boštjančič: Davek od dohodkov pravnih oseb bo zvišal zakon o obnovi in razvoju

Zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb namerava vlada zapisati v predlog zakona o obnovi in razvoju.

Zakon bo predvidoma določil tudi ukrepe na področju izvzetja prejetih sredstev za pomoč po poplavah iz izvršb, javnega naročanja in ukrepe na področju dodatnega sofinanciranja programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči ter uvedel mobilne enote centrov za socialno delo. Kot pomembni razvojni ukrepi so predvideni tudi tisti na področju večje digitalne povezljivosti prizadetih območij, v sporočilu vlade dodaja finančno ministrstvo.
Za pomoč prebivalcem je predvidena jamstvena shema za posojila s subvencionirano obrestno mero. Za ta posojila bo izdano 100-odstotno jamstvo države, tako da bodo na voljo tudi tistim posameznikom, ki niso kreditno sposobni. Deloma ga bo nadomestilo začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb, je dejal.

Razvojni prednostni cestnoinfrastrukturni projekt bo tretja razvojna os, ki bo po navedbah vlade povezala Koroško s preostalimi središči nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena.

Končna ocena neposredne škode zaradi avgustovske ujme skoraj tri milijarde evrov

Vlada je potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic avgustovske ujme, ki skupaj znaša 2,98 milijarde evrov. Največ je k skupnemu znesku prispevala škoda na vodotokih, ki znaša 1,32 milijarde evrov.

Kot so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, ocena neposredne škode na kmetijskih zemljiščih znaša 70,12 milijona evrov, v gozdovih 1,67 milijona evrov, na delno in popolnoma uničenih stavbah pa 381,23 milijona evrov.

Delne škode na stavbah je po oceni vlade za 117,63 milijona evrov, na gradbeno-inženirskih objektih 488,47 milijona evrov, na vodotokih 1,32 milijarde evra, na gozdnih cestah 42,81 milijona evrov, na državnih cestah 72,73 milijona evra, na javni železniški infrastrukturi 9,85 milijona evra, na živalih 1,28 milijona evrov, na kulturni dediščini pa 90,71 milijona evrov (od tega zneska je 6,18 milijona evrov že vključenih v oceno škode občinskih komisij).

Škode na opremi in zalogah v kmetijstvu ter ribištvu je po vladni oceni za 5,2 milijona evrov, škode v gospodarstvu za 380,85 milijona evrov, škode na strojih, opremi ter zalogah v društvih in ustanovah pa za 2,6 milijona evrov.

Končna ocena neposredne škode po pojasnilih presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023, s čimer je dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Vlada je ob tem pooblastila državno komisijo, da lahko izjemoma potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene, če so ugotovljena nova dejstva, zaradi katerih je bila ocena neposredne škode bistveno višja ali nižja, hkrati pa je oškodovanec predhodno storil vse, da bi bila škoda ocenjena v skladu s predpisano metodologijo.

Potrjeno ponovno oceno škode komisija nato pošlje ministrstvom za naravne vire in prostor, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za infrastrukturo, gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvu za kulturo.

S ponovno oceno škode morajo ministrstva seznaniti tudi vlado ob predložitvi programa za odpravo posledic nesreče.

Upravi RS za zaščito in reševanje je vlada danes naložila, da omenjenim ministrstvom digitalno prenese zapisnike in drugo dokumentacijo o oceni neposredne škode.

Z namenom oblikovanja končnega seznama upravičencev na stanovanjskih objektih pa mora uprava tudi pozvati lokalne skupnosti, da v roku sedmih dni izvedejo ponovni pregled vpisanih obrazcev za škodo na stanovanjskih objektih ter posredujejo morebitne manjkajoče obrazce.
Vlada je na današnji seji potrdila tudi stroške ocenjevanja škode zaradi posledic avgustovske ujme, ki so jo opravile občinske komisije in uprava za zaščito in reševanje. Ti skupaj znašajo 84.922 evrov, pokrili pa se bodo iz proračunskih rezerv.