Vlada je sicer odgovor na interpelacijo, ki jo je v parlamentarni postopek na začetku meseca vložil opozicijski SDS, sprejela na četrtkovi seji. Pri tem je vse očitke zavrnila kot neutemeljene in vsebinsko zgrešene in presodila, da je pri svojem delu uspešna in uresničuje zahtevno zastavljene cilje.
Odgovor, ki je zdaj tudi javno dostopen, so v petek poslali še v DZ. V njem so med drugim zapisali, da si pri odločanju in komuniciranju prizadevajo za spoštovanje človekovih pravic in osebnega dostojanstva posameznika, spoštovanje okolja in pravne države ter njenih institucij. Svoboda je pri tem temeljni mehanizem delovanja in hkrati cilj socialnega, gospodarskega, trajnostnega in siceršnjega razvoja, koalicijski partnerji pa prevzemajo odgovornost za učinkovito delovanje koalicije in za svoja dejanja, so navedli.
V odgovoru je vlada najprej pojasnila bistvene sprejete rešitve po posameznih področjih dela, nato pa zavrnila vse očitke, navedene v interpelaciji.
Združitev Muzeja osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine
Glede vladne odločitve o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine je navedla, da je vlada pod vodstvom prvaka SDS-s Janeza Janše leta 2021 Muzej slovenske osamosvojitve ustanovila na hitro, brez javne razprave, strokovne analize, dolgoročnega načrtovanja in investicijske dokumentacije ter mimo opozoril strokovne javnosti. "Muzej je bil ustanovljen brez zbirke in primernih prostorov ter je bil tako zaradi načina ustanovitve kot tudi pogojev obsojen na neuspeh," piše v odgovoru na interpelacijo. Ob tem so opozorili, da so bili prostori za ustanovitev muzeja brez ustrezne investicijske dokumentacije odvzeti Arhivu Republike Slovenije.
Ustanovitev muzeja po navedbah vlade kaže tudi na "pomanjkanje razumevanja sodobne vloge muzejev v družbi, saj gre za poskus poseganja politike v avtonomno in strokovno delo muzejev". Za ustanavljanje novih muzejev ob razdrobljenosti sistema, pomanjkanju kadrov obstoječih institucij in potrebah po reševanju akutnih prostorskih stisk tako ni ustreznih razlogov, meni vlada. Združitev obeh muzejev pa je bila po njenih navedbah nujna in upravičena ter pomeni vrnitev muzejskega sistema v prvotno, manj razdrobljeno stanje.
Poudarili so tudi, da obdobje slovenske osamosvojitve že obravnavajo številni slovenski muzeji na državni in regionalni ravni, med drugim Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej novejše zgodovine Celje, posebno vojaško zbirko s poudarkom na desetdnevni vojni pa hrani Park vojaške zgodovine Pivka.
Ukinitev urada za demografijo
Očitki iz interpelacije se nanašajo tudi na ukinitev urada za demografijo. Vlada v odgovoru navaja, da ta za področje demografije ni imela negativnih posledic. Z ukinitvijo urada je namreč zaposlene na uradu, materialna sredstva in neporabljeni del sredstev iz finančnega načrta prevzelo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so zapisali.
Ministrstvo namreč sprejema in izvaja bistvene demografske politike na tem področju, pri čemer po navedbah vlade potrebujemo krepitev progresivnih socialnih politik za odpravljanje revščine, zagotavljanje dostopnosti stanovanj, varnih zaposlitev in dostojnih pokojnin. Ob tem poudarjajo, da so bili v tem mandatu sprejeti številni ukrepi, ki bodo pripomogli k boljšemu demografskemu stanju.
Očitek politizacije policije
Vlada odgovarja tudi na očitke o politizaciji policije. V interpelaciji se SDS sklicuje tudi na izjave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o vmešavanju v delo policije, ki pa jim po navedbah vlade v policiji oz. tedanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav niso pritrdili. Glede očitanih kadrovskih menjav po nastopu novega ministra Boštjana Poklukarja pa vlada pojasnjuje, "da je popolnoma običajno, da nova vlada skupaj z novim ministrom za notranje zadeve vsakič sočasno imenuje tudi novega v. d. generalnega direktorja policije". V preteklosti so bile menjave pri tem še veliko pogostejše, so zapisali.
Glede očitkov, povezanih s spremembo varovanja predsednika vlade Roberta Goloba in vloge Miloša Milovića pri tem, pa pojasnjujejo, da je predsednik vlade kmalu po nastopu funkcije zaradi delne izgube zaupanja v obstoječi sistem varovanja predlagal njegovo spremembo. Milović pa je le delil svojo izkušnjo iz časa varovanja tedanjega premierja Janeza Drnovška, so še navedli v odgovoru na interpelacijo. Vlada še zatrjuje, da je bila sprememba organizacije varovanja izvedena pregledno in v skladu z veljavno zakonodajo.
Očitek konflikta interesov pri poroštvu Gen energiji
Glede očitkov SDS-a o domnevni spornosti in konfliktu interesov predsednika vlade pri odobritvi državnega poroštva družbi Gen energija, v katerem je omenjen tudi trgovec z elektriko Gen-I – tega je pred odhodom v politiko dolga leta vodil Golob –, so v vladi spomnili na namen poroštvenega zakona za Holding Slovenske elektrarne (HSE), Gen energijo in Geoplin.
Država je z zakonom, ki ga je DZ sprejel septembra lani za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom ob tržnih pretresih zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino ter izpada proizvodnje zaradi suše in remonta krške nuklearke, družbam zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za nakupne nadomestne elektrike, dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina zunaj EU-ja.
HSE po pojasnilih vlade na organiziranem trgu deluje samostojno, v skupini Gen, katere krovna družba je Gen energija, pa trgovanje z električno energijo na domačem in tujih trgih izvaja družba Gen-I, zaradi česar je upravičeno del poroštvenega zakona. Na podlagi zakona je bilo po navedbah vlade sklenjenih pet poroštvenih pogodb, pri tem nobena z Gen-I-jem
Dohodninske spremembe
Glede očitkov SDS-a, da sta vlada in vladajoča koalicija v DZ-ju s posegom v dohodninske spremembe, sprejete v času prejšnjega parlamentarnega sklica, državljanom zvišali davke in znižali neto plače, pa je vlada ponovila argumentacijo, da bi v letu 2022 uveljavljene dohodninske spremembe, ki so med drugim predvidevale postopno zviševanje splošne davčne olajšave s 4500 evrov na 7500 evrov, z zmanjševanjem prihodkov iz dohodnine brez hkrati uveljavljenega nadomeščanja izpada skozi druge davčne vire ogrozile javnofinančno stabilnost.
S tem bi bila po oceni vlade omejena sposobnost države, da ob trenutni negotovosti odgovarja na izzive in zagotavlja temeljne funkcije. Predvidene spremembe bi po besedah vlade znižale javnofinančne prihodke iz dohodnine za okoli 170 milijonov evrov v letu 2023. Ob tem bi morali prilagoditi še davčno lestvico in olajšave z rastjo cen življenjskih potrebščin, kar bi dodatno znižalo prihodke za okoli 190 milijonov evrov. Javnofinančni prihodki bi se zaradi nadaljnjih zvišanj splošne olajšave v 2024 znižali še za okoli 180 milijonov evrov, v 2025 pa za dodatnih 170 milijonov evrov.
Vlada je poudarila, da pri snovanju in iskanju ustreznih rešitev izvaja smiselne in vzdržne politike, ki lahko Slovenijo dolgoročno gospodarsko in socialno krepijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje