Foto:
Foto:
LIstanje po seznamih bo dolgotrajno.

Vlada želi preveriti, ali so bile v postopkih odvzema državljanstva po zakonu iz leta 1964 posameznikom v slovenski Istri storjene krivice, nikakor pa ne gre pri tem vprašanju za novo vladno politiko.

Po besedah ministra za javno upravo se vlada načeloma strinja s popravo krivic, vendar le ob konkretnih dokazih za nezakonitost. Opozarja tudi, da vlada pri tem ne ustvarja nove kategorije denacionalizacijskih upravičencev. Virant še pojasnjuje, da so upravne enote v slovenski Istri omenjene podatke začele zbirati potem, ko je premier od odvetnika v Piranu dobil vprašanje na to temo.

Velike razlike v številu
Vlada zankrat še nima podatkov, koliko ljudem je bilo po omenjenem zakonu odvzeto državljanstvo, jih bo pa javno objavila, ko jih bo zbrala. To naj bi po Virantovih besedah sicer trajalo precej časa, saj upravne enote preverjajo število vseh oseb, ki jim je bilo odvzeto državljanstvo, in ne le tistih, ki naj bi jim bilo odvzeto nezakonito. Slednjih naj bi bilo po nekaterih ocenah 12.000 ali 13.000, po drugih pa celo 22.000.

Premoženje je bilo nacionalizirano
Piranski odvetnik Ervin Dokić, pri katerem so nekateri prizadeti poiskali pravno pomoč, pravi, da je takratni upravni organ za notranje zadeve na območju treh obalnih občin enostavno zapisal v državljansko knjigo, da so ti ljudje v tujini, da so pridobili tuje državljanstvo in da so pripadniki drugih narodov, ne pa slovenskega oz. hrvaškega. Brez obvestila so jih izbrisali iz registra prebivalstva, kasneje pa njihovo premoženje nacionalizirali, je za Radio Slovenije še pojasnil Dokić.