Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica Dominika Švarc Pipan, se glavna rešitev predloga nanaša na spremembo sestave sodišča pri odločanju v upravnem sporu. Tako bi večino praviloma preprostejših zadev reševal sodnik posameznik, kar bi omogočilo hitrejše reševanje zadev in boljše obvladovanje pripada, pomembnejše in pravno zahtevnejše zadeve pa bi še vedno obravnaval senat.

Po njenih besedah se strankam v upravnem sporu s tem zagotavlja učinkovitejše sodno varstvo, hkrati pa se bo tudi o pomembnejših odločitvah ali področjih, kjer še ni ustaljene sodne prakse, lahko odločalo hitreje. Spremembe so predvidene tudi na vrhovnem sodišču, ko bo to odločalo o pritožbah.

Tam se namreč uvaja sojenje po sodniku posamezniku, ki bo o sporu odločal, če je že na prvi stopnji o njem odločal en sodnik. Če je na prvi stopnji v upravnem sporu odločal senat, pa bo tričlanski senat odločal tudi na vrhovnem sodišču.

Predlog novele vsebuje tudi procesne rešitve, ki bodo sodišču omogočile, da bo od strank zahtevalo večjo skrbnost pri pripravi gradiva in s tem tudi večjo koncentracijo sojenja. Med drugim uvaja možnost, da sodišče stranki odredi omejitev števila in obsega vlog, je navedla ministrica. Upravno sodišče bi imelo tudi pooblastilo, da odločanje v upravnem sporu osredotoči na bistvena vprašanja, in bi tako odločilo brez nepotrebnega zavlačevanja.

Poleg tega želijo s predlaganimi rešitvami spodbujati stranke k sklepanju poravnav. "S tem želimo okrepiti kulturo alternativnih oblik reševanja sporov, kar je ena od koalicijskih zavez," je dejala Švarc Pipan.

Spremembe pri izdajanju začasnih odredb v upravnem sporu ne bo

Prvotna različica predlagane novele, ki jo je pripravilo ministrstvo, je sicer predvidela tudi spremembe določbe o izdajanju začasnih odredb v upravnem sporu, namenjene odložitvi izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe. Te bi nižale trenutno veljavni pogoj za izdajo začasne odredbe. Po poročanju medijev naj bi sicer zaradi te določbe prišlo do trenj na koordinaciji koalicijskih strank, Švarc Pipan pa naj bi bila neuspešna pri zagovarjanju te rešitve.

Ministrica za pravosodje je dejala, da so določbo umaknili, ker so v medresorskem usklajevanju prejeli kar nekaj pripomb z vidika vprašanja, ali ni predlagani novi standard pretirano odprt. Tako so še enkrat premislili o smiselnosti takšne ureditve in se strinjali, da bi bil poseg v pravni položaj tožnika verjetno res preveč nedoločen. Na koalicijskem usklajevanju so se nato odločili, da za zdaj ohranijo trenutno veljavni standard, je pojasnila. To določbo so sicer nekoliko redakcijsko popravili, tako da v zakonodajnem postopku ostaja odprta, je še dodala.