Premier Janez Janša je pred dnevi na Twitterju objavil seznam nekaterih nevladnih organizacij (gre za tiste, ki so združene tudi v iniciativo Glas ljudstva), pri čemer se je vprašal, kakšni so nacionalni dosežki omenjenih "prejemnikov vašega denarja". Na družbenih omrežjih in v sporočilih za javnost so se številne med njimi – tudi zaradi dejstva, da nekatere sploh niso med prejemniki javnih sredstev – odzvale ogorčeno.

Goran Forbici s Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je opozoril, da se premier ob nevladne organizacije in njihovo delovanje "kontinuirano obreguje že zadnji dve leti, bodisi vsakič, ko mu katera od teh nevladnih organizacij stopi na prste, bodisi, kadar vzniknejo kakšne njegove rabote in mora preusmeriti pozornost".

"Razlogov za to, da to počne, je po mojem več. /.../ Zdi se mi, da je – ker gre tukaj za Glas ljudstva – premierja vendarle strah, da bi te nevladne organizacije ali aktivnosti, ki jih izvajajo pred volitvami, lahko imele uspeh," je opozoril Forbici in dodal, da navedbe premierja "seveda ne držijo": "Kdor koli zna googlati, si bo zelo hitro našel številne nacionalne dosežke organizacij, ki so na tem seznamu. SOS telefon je pred leti dobil državno medaljo za zasluge. Premier lahko ne nazadnje pokliče svojega prijatelja, predsednika države, in ga vpraša, zakaj je SOS telefon dobil to nagrado."

Ocenjuje, da je problematiziranje financiranja nevladnih organizacij v ospredju "kadar koli vlado vodi Janez Janša ali SDS". "Pod drugimi vladami takšnih problematiziranj ni bilo," pravi in doda, da je "celoten sistem, ki ga imamo v Sloveniji, glede javnega financiranja nevladnih organizacij, popolnoma transparenten in zanj veljajo vse varovalke, ki jih poznamo pri financiranju podjetij, javnih zavodov in ipd.".

Kontinuirana razprava o NVO-jih na sejah vlade

"Vlade Janeza Janše so edine, ki se financiranja nevladnega sektorja lotevajo na partijski način oz. po partijski mentaliteti. Eno manj znanih ali pa popolnoma neznano dejstvo je, da na vladi približno na vsaka dva meseca obravnavajo sezname nevladnih organizacij, ki so prejele sredstva oz. od ministrstva kontinuirano zahtevajo, da predložijo sezname, koga financirajo. In potem na vladi o tem na veliko razpravljajo in se zgražajo, kako je lahko nekdo, ki, na primer, izvede kakšno protestno akcijo pred ministrstvom za kulturo, prejemnik javnega denarja," je navedel in dodal, da se sam, v 20 letih, odkar deluje v nevladnem sektorju, ne spomni, da bi se ministri oz. celotna vlada "ukvarjali s tem, zakaj je nekdo dobil 10.000 evrov oz. jih ni dobil". "Takšnih primerov se spomnimo samo iz časov trdega komunizma pred letom 1965," je bil oster sogovornik.

Pojasnil je še, da v Sloveniji deluje skoraj 28.000 nevladnih organizacij, ki so eden pomembnejših državnih podsistemov. "Velik del socialnovarstvenih storitev leži na plečih nevladnega sektorja, so tisti, ki pokrivajo humanitarno polje, skoraj celotna kultura – če gledamo v številkah – je v rokah različnih kulturnih društev. Slovenski šport je popolnoma nevladniški. V Sloveniji je od vseh organizacij, ki se ukvarjajo s športom, samo ena javni zavod, preostalo je organizirano v obliki športnih društev. Ne nazadnje, celotna požarna varnost, tako rekoč 95 odstotkov, je nevladniške – prostovoljna gasilska društva so namreč slovenske nevladne organizacije," je naštel.

"Daleč od tega, da bi šlo za parazite, ki ne delajo nič"

Kako pa je s financiranjem nevladnih organizacij? Kot omenjeno, nekatere organizacije na seznamu sploh niso med prejemniki javnih sredstev. Kot je spomnil Forbici, nevladne organizacije na letni ravni od vlade dobijo okoli 130 milijonov, celotno državno financiranje, k čemur je treba prišteti občinske proračune, saj občine prispevajo približno dvakrat toliko kot država, in sredstva, ki pridejo iz Fundacije za šport in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), je to okoli 340 milijonov na leto, "kar pa vse skupaj ne predstavlja ene tretjine skupnih prihodkov slovenskega nevladnega sektorja". "Skratka, daleč od tega, da bi šlo za parazite, ki ne delajo nič in enostavno živijo na državnem denarju. Velika večina od teh 300 milijonov (99 odstotkov) gre za delovanje socialnovarstvenih, kulturnih, športnih in podobnih organizacij," je opomnil.

Kot je še navedel, so v CVNOS-u pred štirimi leti, torej pred prejšnjimi volitvami, "ko je stranka SDS vodila podobno tirado zoper nevladne organizacije", preverili, koliko sredstev dobijo "ti, ki jih kot mlinček nenehno vrtijo v svojih izjavah, pa vsi skupaj niso dobili več kot, mislim, da dva milijona na leto". "Kar je toliko, kot je vlada, recimo, pred dnevi namenila za razgledni stolp v Rogaški Slatini," je podal primerjavo.

Med prvimi 10 največjimi prejemniki je sicer največ organizacij, ki so dejavne na področju šolstva in socialnega varstva, razloži Forbici. "Kontinuirano so med prvimi 10 prejemniki na primer Zavod sv. Stanislava, ki vodi zasebno gimnazijo in zasebno osnovno šolo, katoliški vrtci, Rdeči križ, Olimpijski komite Slovenije, organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem s težavami v duševnem zdravju, organizacije, ki nudijo osebno asistenco … Skratka, med prvimi ne samo 10, ampak 100 ni nikogar od teh, ki so praviloma, običajno trn v peti Janezu Janši," je še sklenil Forbici.

Odzivi SOS telefona, Društva za nenasilno komunikacijo, Inštituta 8. marec ...

Na družbenih omrežjih in v sporočilih za javnost so se, kot omenjeno, odzvale tudi nekatere – po Janševi oceni nezaslužene – nevladne organizacije. V Društvu za nenasilno komunikacijo so med drugim nanizali statistične podatke o tem, koliko odraslim in otrokom so pomagali pri spoprijemanju z nasiljem in na kakšen način. Podobno so se z dejstvi odzvali tudi v Društvu SOS telefon za ženske in otroke, kjer so spomnili, da je ekipa 18 zaposlenih in 52 prostovoljk 24 ur na dan ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja, pomagajo jim s svetovanji, nudijo jim pomoč in varno namestitev itd.

V Slovenski filantropiji so zapisali, da so "v nevladnih organizacijah žal že vajeni napadov s strani marsikoga – tistih, ki sedijo na položajih moči, pa tudi medijev". "Nenehno smo obravnavani kot potencialni goljufi, zdaj celo tisti, ki ne prejemajo davkoplačevalskega denarja in delujejo na prostovoljski bazi," so opozorili in očitke izkoristili za kratek opis svojega dela, med drugim odmeven projekt Viški hrane – hrana ljudem, ne smetem, s katerim trenutno s hrano, ki bi jo gostinski lokali ali trgovine zavrgli, pomagajo skoraj 2000 ljudem.

"Takšni napadi in diskreditacije dela nevladnih organizacij, ki predstavljajo enega najpomembnejših podsistemov naše družbe, krpajo državne luknje, rešujejo probleme, ki jih država ni sposobna rešiti, in bedijo nad ravnanjem države, se morajo končati," pa so med drugim opozorili v Inštitutu 8. marec in poudarili še: "Državnih sredstev nikdar nismo in nikdar ne bomo prejemali." Kot so navedli, so se na seznamu znašli "ne zato, ker bi državna sredstva dejansko kadar koli v času delovanja Inštituta 8. marec prejemali, temveč zgolj zato, ker smo podpisniki zahtev v okviru projekta Glas ljudstva".