Vlada je v strategiji jasno začrtala smer razvoja digitalnih javnih storitev, kar bo omogočilo razvoj enostavnih storitev, ter vspodbujalo njihovo široko uporabo, so prepričani. Vsebino strategije bo javna uprava, skupaj z zainteresiranimi in drugimi deležniki, implementirala z ukrepi, ki bodo naknadno zapisani v akcijskem načrtu. Tega mora ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in deležniki pripraviti v roku šestih mesecev, je še sklenila vlada.

V strategiji so opredeljene tri strateške prioritete, ki so skladne tudi s strateškim kontekstom EU-ja, in sicer da bodo do leta 2030 vse ključne javne storitve zagotovljene na spletu in dostopne vsem uporabnikom, da bo vsaj 80 odstotkov ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno, opravljenih tudi digitalno in da bo vsaj 80 odstotkov uporabnikov javnih storitev uporabljalo digitalno identiteto.

Strategija digitalnih javnih storitev 2030 naslavlja tako fizične osebe kot poslovne subjekte. "Zajeti želimo večji krog ponudnikov digitalnih javnih storitev, ne zgolj tistih v državni upravi ali širši javni upravi, temveč tudi nosilce javnih pooblastil in širši javni sektor (vključno z zdravstvom, pravosodjem ...) ter samoupravne lokalne skupnosti," so zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.

Kot so poudarili, je nujnost digitalizacije na vseh področjih, tudi v javni upravi, podčrtala pandemija covida-19. "Digitalna javna uprava je predpogoj za učinkovito nudenje storitev svojim uporabnikom ob izjemnih dogodkih in v normalnih razmerah, kar pripomore k večji kakovosti življenja," so zapisali.

Za pripravo strategije je ministrstvo za javno upravo izvedlo delavnice, številne sestanke z medresorsko delovno skupino za oblikovanje, spremljanje in vrednotenje strategije in skupaj z zunanjim izvajalcem pregledalo relevantno literaturo ter strategije digitalnih javnih uprav po drugih državah, so pojasnili na vladi.