Da bi pod lokalne volitve povlekla črto, sva v novo epizodo podkasta o politiki Umetnost možnega povabila kolega poznavalca razmer iz dveh najzanimivejših lokalnih okolij v drugem krogu lokalnih volitev. Aljoša Peršak, novinar in urednik mariborskega časopisa Večer, pove, zakaj se je v drugem krogu znašel Franc Kangler, ne pa Vojko Flis, kot smo pričakovali tisti, ki živimo na drugi strani Trojan. Radijski kolega Matija Mastnak razloži fenomen 33-letnega Matija Kovača, ki je z županskega prestola nepričakovano vrgel večnega župana Celja Bojana Šrota.

Toda dobra dva tedna po uspešno prestani interpelaciji odhaja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, premier Robert Golob pa je očitno naredil svojo prvo veliko politično napako. Kakšno ceno bo zanjo plačal? Vse o prvi menjavi v Golobovi ministrski ekipi in o težavah "čiščenja" policijskih vrst pove radijski kolega in izvrsten poznavalec sistema nacionalne varnosti Robert Škrajnc.

Spopad nepolitikov

Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija, ocenjuje, da gre pri sporu med premierjem in poslavljajočo se ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar za vprašanje zaupanja. "Tako Golob kot Bobnar nista prava politika. Robert Golob je deloval kot menedžer, Tatjana Bobnar pa se ravno tako ni obnašala kot politik, ampak bolj kot oseba v uniformi. Očitno bi morala tudi ona vedeti, da je politika umetnost možnega. Hkrati pa po razkritjih novih podrobnosti ugotavljamo, da zadeva sploh ni nedolžna. Razkriva se namreč, da ta vlada skuša kadrovati isto kot prejšnja, četudi je svojo kredibilnost gradila na zaupanju in obljubah, da bo delala drugače," razmišlja Škrjanc in pojasnjuje, da je politična usmeritev, "da je treba počistiti neustrezne kadre v policiji", lahko legitimna. "O političnem pritisku pa govorimo, če vlada noče imenovati generalnega direktorja s polnim mandatom, ker se usmeritev izvaja prepočasi ali v skladu s pravili." Zanimivo bo videti, kaj bo storilo tožilstvo, ki mu bo Tatjana Bobnar po napovedih predala natančne informacije o pritiskih na delo policije.

Županovanje ali šerifovanje?

Ali torej Robert Golob postaja "šerif", kakor v novinarskem žargonu radi rečemo dolgoletnim županom? "Dejstvo je, da ni politik ali pa da je slab politik. Države ni mogoče voditi kot podjetja," poudarja Škrjanc: "In če mislijo, da bodo samo s čistkami spremenili policijo, se hudo motijo. Policija je mastodont z največ zaposlenimi. Tudi če čez noč zamenjaš vse vodilne kadre, ni mogoče diktirati, katere primere bodo kriminalisti preiskovali in katerih ne."

Gremo v Maribor – ali si je župan Saša Arsenovič, ki je vnovič zmagal na volitvah, po štirih letih županovanja pridobil status "šerifa" v štajerski prestolnici? Aljoša Peršak, urednik mariborskih strani na Večeru, odgovarja, da je njegov slog morda res podoben "šerifovanju". "Spomnimo na incident z mladoletnikom ali primer, ko je v coni za pešce ustavil dva mlada skuterista in jima odvzel ključe ter s tem posegel v njun osebni prostor. Toda ne bi ocenil, da je Arsenovič nov šerif v Mariboru. Rekel bi, da je prej direktor mesta. Izhaja iz podjetniških krogov, na tej osnovi je tudi zmagal na volitvah. In v teh štirih letih je pokazal, da razume vodenje mesta podobno kot vodenje podjetja, kar ima prednosti, pa tudi slabosti."

Presenečenje v Celju le za zunanje opazovalce

In Celje – presenečenje tokratnih lokalnih volitev? Poraz dolgoletnega župana Bojana Šrota in zmaga mladega kandidata Matije Kovača je morda presenečenje za tiste, ki gledajo od zunaj. "Za nas, Celjane, predvsem tiste, ki od blizu spremljamo lokalno politiko, pa vendarle ni bilo to večje presenečenje," odgovarja radijski dopisnik iz knežjega mesta Matija Mastnak: "Bojan Šrot je doživel vrhunec leta 2006, ko je v prvem krogu dobil 78 odstotkov glasov, potem je še dvakrat pometel s konkurenco, a že na nižjih obratih – z 68 odstotki glasov. Pred štirimi leti pa je dobil 56 odstotkov glasov. Takrat se je začelo v Celju govoriti, da bi lahko bil tudi poražen, če bi imel močnega protikandidata. In to se je tudi zgodilo na tokratnih volitvah, ko so ljudje očitno verjeli, da lahko Kovač nadomesti Šrota."