Koordinator Levice Mesec je ob tem poudaril, da lahko okoli 70.000 zaposlenih čez dober mesec pričakuje dvig plače. S predlogom zakona, ki ga namerava Levica danes po rednem postopku vložiti v parlamentarni postopek, se namreč minimalna plača s 1. januarjem evrov zvišuje na 667 evrov neto.

Z letom 2020 se bo minimalna plača povečala na 700 evrov neto, z letom 2021 pa se bo začela uporabljati formula, po kateri bo morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, kar po trenutnem izračunu pomeni 736 evrov, je strnil Mesec.

Izključevanje dodatkov je še predmet pogajanj
V predlogu zakona je Levica še zapisala, da se iz minimalne plače z letom 2019 izključujejo vsi dodatki, ki so opredeljeni v zakonodaji in kolektivnih pogodbah, a se o tem delu po Mesečevih besedah še pogovarjajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč predlaga, da se dodatki izključijo z letom 2020.

"Dodatki bodo izključeni, to je dejstvo. Vprašanje, ki ostaja, je zgolj najprimernejši datum," je poudaril. Predlog podpirajo vse koalicijske stranke, so pa v SMC-ju v torek izrazili pomislek glede predloga Levice, da se z letom 2021 pri določitvi minimalne plače začne uporabljati formula. "Očitno niso usklajeni z lastnim ministrstvom, ki je v svojem strokovnem mnenju formulo podprlo," je dejal Mesec.

Formula po njegovih besedah zagotavlja, "da nihče, ki dela osem ur na dan, ne bo več životaril na pragu tveganja revščine, kot je bilo to z dosedanjo ureditvijo". Ministrstvo se s formulo po Mesečevih besedah strinja, saj je v strokovnem mnenju zapisalo, da taka ureditev vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in neaktivnih oseb z navezavo na minimalne življenjske stroške.

"Zakon ima legitimnost volivcev"
V SMC-ju so v torek opozorili še na pomanjkanje socialnega dialoga pri sprejemanju zakona o minimalni plači, Mesec pa je danes pojasnil, da bo predlog v skladu z dogovorom s koalicijo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet. S premierjem so dogovorjeni, da bo zakon vlada vložila še v razpravo na ekonomsko-socialni svet, s čimer v Levici po besedah Mesca nimajo težav. "Sicer pa je to poslanski zakon, ki ima legitimnost volivcev," je poudaril Mesec. Kot je pojasnil, je 52 izvoljenih poslancev na neposrednih volitvah prepoznalo dvig minimalne plače kot del svojih prizadevanj. Glede učinkov zakona na proračun je Mesec dejal, da je "proračunsko praktično nevtralen, ker se bo zaradi povišanja plač v javnem in zasebnem sektorju nekoliko več tudi steklo v proračun iz naslova davkov in prispevkov".

Združenje delodajalcev zmotila odsotnost dialoga
Združenju delodajalcev Slovenije opozarjajo, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji. Ob tem so izpostavili, da predlog zakona, ki ga bo danes vložila Levica, ni bil predstavljen ekonomsko-socialnemu svetu. V združenju opozarjajo, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji, njegova obravnava pa ni bila niti še predstavljena ekonomsko-socialnemu svetu. "Podjetja, delodajalci tako sredi novembra še ne vedo, kakšni stroški dela in kakšna ureditev jih čaka v naslednjem letu," so izpostavili.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so medtem zapisali, da se obrtniki in podjetniki ne zavzemajo zgolj za dvig minimalnih plač, ampak za to, da bi delavci imeli dostojne plače. Ob tem pa opozarjajo, da bi morala država razbremeniti stroške dela, s čimer bi delavcem omogočila višje neto plače. "Naša država bi morala razbremeniti stroške dela, da bi delavcem ostalo več. Razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Od dviga plač bo največ dobila država prek prispevkov," predsednika OZS-ja Branka Meha povzemajo v zbornici.
GZS: To je teptanje dogovorov
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so predlog Levice o dvigu minimalne plače označili za teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu, k čemur so se pred dobrim tednom na prvi seji ESS-ja zavezali predstavniki vlade. Prav tako so "šokirani nad odzivom koalicijskih strank, ki naj bi podprle tako nerazumen predlog Levice".
Predlog Levice o dvigu minimalne plače v letih 2019 in 2020 ni nov, a je po navedbah GZS-ja enako nevaren, kot je bil pred letom dni. "Je teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu, k čemur so se predstavniki vlade zavezali na prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta pred dobrim tednom," so izpostavili.

SDS zahteva sklic nujne seje državnega zbora
Poslanska skupina SDS je na temo minimalne plače vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ocenjujejo, da je sistem zagotavljanja minimalne plače, izhodiščne plače in urejanje s kolektivnimi pogodbami zasnovan nepregledno, med rešitvami pa vidijo uvedbo minimalnega plačila po urni postavki.

Pravičnejši sistem, ki zagotavlja minimalno plačilo, bi bil lahko po mnenju SDS sistem minimalnega plačila po urni postavki, pri čemer bi se z zakonom določilo minimalno urno postavko za plačilo delavca in upoštevalo različne delovne pogoje pri določitvi tega zneska ter sprejelo dodatne varovalke ob upoštevanju letnih uskladitev urnih postavk. V opozicijski stranki so ob tem izpostavili, da se za uvedbo minimalnega plačila na podlagi urne postavke odloča vse več držav, nazadnje je takšen sistem uvedla Nemčija (8,84 evra na uro).