Vodstvo RTV Slovenija namreč načrtuje reorganizacijo spletnega portala www.rtvslo.si. Med drugim namerava ukiniti samostojno uredništvo Multimedijskega centra RTV Slovenija in mesto odgovornega urednika. "Člani Zavoda za oživitev civilne družbe smo z osuplostjo prebrali novico, da nameravate ukiniti uredništvo MMC RTV," so člani Zavoda za oživitev civilne družbe zapisali v izjavi. Prepričani so, da bomo z ukinitvijo MMC-ja kot samostojnega uredništva Slovenci izgubili edini javni spletni medij.

V službi za odnose z javnostmi RTV Slovenija opozarjajo, da so medjski zapisi o domnevni ukinitvi MMC-ja "netočni, nepopolni in zavajajoči", saj vodstvo RTV-ja MMC-ja ne namerava ukiniti, "v postopku pa je predlog spremembe Statuta RTV Slovenija, kjer so poleg ostalih sprememb predvidene spremembe tudi v okviru delovanja MMC", s čimer želijo doseči"večjo povezanost radijskih in televizijskih programov, učinkovitejše in racionalnejše načrtovanje medijskega pokrivanja dogodkov ter višjo organizacijsko učinkovitost, "kar bo omogočilo še obsežnejše dostopanje do programskih vsebin na način, kot ga želi gledalec, poslušalec ali obiskovalec spletnih strani".

"Vsebinske spremembe sledijo porastu novih medijev"
Ob tem vodstvo RTV Slovenija zagotavlja, da bo uredništvo za nove medije še naprej ustvarjalo lastne vsebine, veliko večji poudarek pa bo na usklajenosti in povezovanju teh z obstoječimi radijskimi in televizijskimi vsebinami ter njihovi pripravi in prilagajanju za različne medijske platforme. "Vsebinske spremembe delovanja MMC namreč sledijo porastu uporabe novih medijev," še dodajajo.

Ob tem poudarjajo še, da se napovedane spremembe ne bodo zgodile čez noč, ampak bo na voljo dovolj časa za dogovore, usklajevanja in vzpostavitev novega načina sodelovanja.

Korak nazaj z vidika tehnologije in avtonomije?
V Zavodu za oživitev civilne družbe, ki ga vodi Andrej Aplenc, so sicer prepričani, da bo odločitev o ukinitvi uredništva osiromašila vse Slovence, najprej tiste, ki v vedno večjem obsegu dostopajo do avdiovizualnih vsebin preko spleta, še posebno pa tiste, ki nimajo dostopa do tiskanih in radiodifuznih medijev.

"Ostali bodo samo še komercialni in razni parcialni mediji, ki ne nagovarjajo splošne javnosti. Ravno v času, ko je ves razviti svet dodobra stopil v obdobje informacijske družbe, se nam taka odločitev zdi popolnoma nerazumljiva in celo v direktnem nasprotju s poslanstvom javne Radiotelevizije," so poudarili.

"Tudi v tem smislu je odločitev o ukinitvi uredništva v očitnem neskladju s poslanstvom RTV, da skrbi za slovensko manjšino, zdomce in izseljence," so zatrdili in dodali, da jih najbolj skrbi, da predlagane spremembe pomenijo korak nazaj z vidika tehnologije in novinarske avtonomije.

Pojasnili so, da ukinitev samostojnega uredništva pomeni, da bo multimedijska dejavnost "zreducirana na prepakiranje obstoječih (in do neke mere preživelih) oblik avdiovizualnega sporočanja, to je radia in televizije, namesto da bi bila gonilna sila vsega razvoja na RTV".

Odločitev sprejeta čez noč?
"Korak nazaj z vidika novinarske avtonomije pa vidimo v času objave in drugih okoliščinah ukinitve samostojnega uredništva. Naslednja dejstva v nas vzbujajo dvom o upravičenosti in neodvisnosti vaše odločitve: da so bili sodelavci MMC z odločitvijo seznanjeni tik pred prazniki in po volitvah, da ni bil dan noben razumen razlog za tako odločitev in da ni bilo pojasnjeno, kaj bo z obstoječo ekipo novinarjev in sodelavcev," so dodlali.

Menijo, da našteto kaže na bodisi čez noč sprejeto odločitev bodisi na namen, da se omenjene novinarje utiša.

"Javno objavite razloge za ukinitev"
Na Fillija se Zavod tako obrača s prošnjo, naj javno objavi razloge za ukinitev samostojnega uredništva, konkretne načrte, kako bo nova rešitev boljša od obstoječe in kdo je predlagal te spremembe in glasoval zanje.

"Kot državljani Republike Slovenije potrebujemo te informacije, da bomo vedeli, kateri ljudje in politične stranke (ki so te ljudi predlagale oziroma imenovale na funkcije vodenja RTV) zastopajo naše državljanske interese na javni RTV, kateri pa ne," so še zapisali.

Pod pismo za generalnega direktorja RTV Slovenija so se v upanju, da se bo zavzel za javno radiotelevizijo, ki je pluralistična, kakovostna in odprta v prihodnost, podpisali: direktor Zavoda Andrej Aplenc, nekdanji slovenski veleposlanik v Zagrebu Milan Orožen Adamič, Janez Bizjak, nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Stane Granda, nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek, nekdanji generalnii direktor RTV Slovenija Janez Jerovšek, medijski strokovnjak Peter Lah, nekdanji direktor TV Slovenija Jože Možina, pisatelj in nekdanji generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan, politični analitiki Matej Makarovič, Boštjan Marko Turk, Matevž Tomšič, arhitekt Darko Usenik, nekdanji direktor Radia Slovenija Vinko Vasle in Franc Vodopivec.