Po izjavi gospe Čadoničeve je bolje imeti slabo zavetišče, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev in nalog, kot pa ga sploh ne imeti. Takšno stališče je nerazumno. Iz davkoplačevalskega denarja plačana nadzorna inštitucija bi morala taka zavetišča bodisi sanirati z upravnimi postopki bodisi, če to ni uspešno, zapreti.
Društva so prepričana, da pri delu Vursa in nekaterih zavetišč za zapuščene živali prihaja do pomanjkljivega zagotavljanja javnih dobrin in načrtne porabe javnega denarja. Zahtevajo "pojasnila, odstop vodstva Vursa, ki ga vodi Vida Čadonič - Špelič, finančno revizijo in sankcije za vse odgovorne," so zapisali v sporočilu za javnost.
"Za posledice je v veliki meri odgovoren Vurs"
Podpisniki (dopis so podpisali Društvo za zaščito in pomoč živalim Lajka, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Društvo za zaščito živali Kočevje, Društvo za zaščito živali Posavje, Društvo za zaščito živali Pomurje, Društvo za zaščito živali Trebnje, Društvo za pomoč prostoživečim mačkam Mačjelovka in nekatri posamezniki) menijo, da Vurs v obdobju od napada Baričevičevih psov na Stanislava Megliča do tragičnega dogodka, v katerem so isti psi pokončali lastnika Saša Baričeviča, ni opravljal dela tako, kot mu nalaga zakon, zato je "v veliki meri odgovoren za škodljive posledice".
Poročilo Nacionalnega veterinarskega inštituta pri naročniku
.
Nacionalni veterinarski inštitut je izdelal poročilo o domnevni spolni zlorabi bulmastifov in ga poslal uradnemu veterinarju, ki vodi postopek in policiji, je potrdila Vida Čadonič Špelič. Javnost po odločitvi Okrožnega državnega tožilstva do poročila ne bo imela dostopa. Za Vurs se je s sprejetjem poročila zadeva bulmastifi končala, je še dejala Čadonič Špeličeva.
Vursu med drugim očitajo, da ni vzpostavil registra nevarnih psov in centralnega registra psov v Sloveniji, čeprav mu to nalaga zakon, ampak obstaja le "neka v veliki meri neverodostojna evidenca, kar je sramota". Prav vpis v register bi namreč omogočal učinkovito vzpostavitev odgovornega lastništva, malomarno delo VURS-a pa omogoča, da posamezniki v nekaterih primerih mučenja živali za to ne odgovarjajo, breme zdravljena zapuščenih živali in oskrbe zlorabljeni, pa je na plečih davkoplačevalcev.
"Zavetišča čakajo, da mine 30-dnevni rok in poberejo denar"
Vursu tudi očitajo, da ni poskrbel za ureditev zavetišč v skladu s predpisi, zato ta pogosto ne zagotavljajo zaščite živali. Tako nekatera zavetišča za predpisano 30-dnevno oskrbo živali prejmejo državni denar, nato pa jo lahko evtanazirajo. "Sistemsko vgrajenih pobud, da bi se žival oddala v posvojitev, ni," pravijo društva in dodajajo, da se "žival pri brezvestnem lastniku zavetišča takoj pretvori v postavko matematičnega izračuna, katerega cilj je dobiti čim višji rezultat".
Predlagajo, da se pregleda, koliko psov in mačk je bilo pred evtanazijo steriliziranih, operiranih in cepljenih (kar bi nakazovalo trud za njihovo oddajo v posvojitev), saj bi to lahko razkrilo, da so se zaračunavale storitve, ki niso bile opravljene.
Inštruktorji iz pasje šole brez licence?
Društva so izpostavila tudi primer inštruktorjev pasje šole Meli center Renče, ki naj ne bi imel licenc in naj bi deloval mimo sistema šolanja Kinološke zveze Slovenije. Sprašujejo, kako so lahko inštruktorji te šole prišli v stik z bulmastifi v zavetišču Gmajnice in kako lahko takšna pasja šola sploh deluje.
Po izjavi gospe Čadoničeve je bolje imeti slabo zavetišče, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev in nalog, kot pa ga sploh ne imeti. Takšno stališče je nerazumno. Iz davkoplačevalskega denarja plačana nadzorna inštitucija bi morala taka zavetišča bodisi sanirati z upravnimi postopki bodisi, če to ni uspešno, zapreti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje