Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik Sindikata vojakov Slovenije (SVS) Gvido Novak, je sodišče vojaku, ki se je odločil za individualno tožbo, priznalo plačilo razlike do celotne višine urne postavke, saj da pripravljenost na delovnem mestu po nacionalni zakonodaji sploh ne obstaja.

"Vojak je iztožen denar tudi prejel, nato pa smo predstavniki obeh sindikatov skupaj vložili zahtevo na ministrstvo za obrambo, da uredi plačilo v prihodnje v skladu s sodbo, za tisto, kar še ni zastaralo, torej za zadnjih pet let, pa izplača razliko vsem zaposlenim," je dejal Novak.

Vse od marca je ministrstvo za obrambo (Mors) po njegovih besedah na več sestankih razlagalo, da je pripravljenost treba rešiti celovito, pred dobrim mesecem pa je sindikalna stran prejela predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski, s katero nameravajo plačevanje vseh pripravljenosti, razen straže, uveljaviti na enak način kot do zdaj in torej v nasprotju z odločitvijo sodišča.

Sodba se je namreč nanašala na opravljanje straže, na ministrstvu pa vztrajajo, da vseh drugih oblik pripravljenosti, kot je varovanje državne meje, usposabljanja, vaje in podobno, o katerih ni bilo razsojeno, ne morejo izplačati stoodstotno, je pojasnil Novak. Medtem je po njegovih navedbah na delovna sodišča posamične tožbe vložilo že približno 1200 poklicnih vojakov.

Očitki, da Mors ne spoštuje sodb

Sindikata ministrstvu očitata nespoštovanje sodb, ob tem pa naj bi vojake in sindikalne uslužbence želeli od sodnih postopkov odvrniti tudi s številnimi zahtevami v sklopu procesov in vprašalnikom, v katerem od njih zahtevajo, da jim pojasnijo vsako uro posebej, kam in zakaj so bili napoteni.

Novak je opomnil, da je to nemogoče dokazovati, saj so vojakom po navadi izrečena ustna napotila. Ob tem sta sindikata na predlagano novelo zakona podala negativno mnenje in zahtevala sestanek z državnim sekretarjem Rudijem Medvedom, saj še naprej zahtevata takšno celovito rešitev, ki bo pravična za zaposlene.

Predlog je trenutno v medresorskem usklajevanju. "Glede na razmerja moči vemo, da bo DZ sprejel, kar koli bo pripravljeno. A če bo predlog sprejet, bodo uzakonili nekaj, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar predpisuje evropska direktiva in kar je razsodilo sodišče," je prepričan Novak.

Po besedah predsednika Sindikata ministrstva za obrambo (SMO) Marjana Laha so na sestanku s predstavniki Morsa in načelnikom generalštaba sedeli kar nekaj ur, tam so jim tudi predstavili finančno breme, ki naj bi ga bili pripravljeni plačati, številka pa se je vrtela od šest do deset milijonov evrov. Vojakom bi plačali le za opravljanje straže, pa še to ne v celoti.

"Zadeva nas izčrpava, a bomo zagotovo sprožili dodatne korake v evropskih institucijah in jih opozorili, da Slovenija ne spoštuje odločitev sodnih instanc in evropskih direktiv," je napovedal Lah.

Mors: Sodba se nanaša na pripravljenost na straži, ki je specifična

Na obrambnem ministrstvu so v odzivu pojasnili, da so zavezani spoštovanju sodb sodišč, slovenskih in evropskih, in tudi v tem primeru sledijo prav tem. Kot poudarjajo, je vsebina sodbe jasna in nalaga, da je čas pripadnikove pripravljenosti v obdobju straže treba šteti v delovni čas.

S predlaganimi spremembami zakona o službi v Slovenski vojski zato plačevanje straže urejajo v skladu z zahtevami obeh sindikatov, ki sta zadevo tudi pripeljala do evropskega sodišča. "Zdaj, ko v skladu s temeljnimi načeli pravne države spoštujemo sodbo vrhovnega sodišča, pa tem istim sindikatom spet ni prav," odgovarjajo na Morsu in dodajajo, da je vrhovno sodišče v enem samem primeru odločilo, da se čas pripravljenosti na straži v tem konkretnem primeru šteje v delovni čas in zato tožniku priznalo pravico do plačila v vrednosti stoodstotne urne postavke osnovne plače.

Sodba se tako po njihovem mnenju nanaša na pripravljenost na straži, ki je specifična, sindikati pa "želijo v proces reševanja tega vprašanja vriniti tudi vse druge primere pripravljenosti, ki se bistveno razlikujejo od stražarske in jih poznamo pri opravljanju delovnih nalog, ne le v Slovenski vojski, ampak v celotnem javnem sektorju".

Na Morsu še pravijo, da so v stalnem dialogu s sindikati večkrat ponovili, da nameravajo zakonsko urediti stražo, kot jim narekuje sodba sodišča, vprašanje vseh drugih pripravljenosti pa ni le stvar ministrstva, pač pa o tem lahko govorijo zgolj širše v okviru javnega sektorja.

Večina tožb, ki jih na prigovarjanje sindikatov vlagajo vojaki, se po njihovem mnenju sploh ne nanaša na urejanje straže, ampak na druge vrste pripravljenosti, za katere so na Morsu navedli, da jih ni mogoče metati v isti koš.