Na mestu podpredsednice ostaja tudi poslanka Jerca Korče, medtem ko bo na drugem podpredsedniškem mestu Igorja Žavbija zamenjal evropski poslanec Klemen Grošelj.

Šarec ni imel protikandidata, prav tako so v LMŠ-ju že vnaprej uskladili tudi kandidature za druga mesta v stranki. Ob podpredsednikih so namreč izbirali tudi nov izvršni odbor, v katerega so izbrali dosedanjega podpredsednika Žavbija, nekdanjega notranjega ministra Boštjana Poklukarja in predsednico lokalnega odbora stranke v Dravogradu Marjeto Podgoršek Rek. Zbrani so na kongresu izvolili tudi člane častnega razsodišča.

Šarec: Na volitve gremo samozavestno

Novi in dosedanji predsednik stranke, ki se na državnozborske volitve podaja drugič, se je v nagovoru po izvolitvi zahvalil članom stranke za zaupanje in dodal, da se zaveda odgovornosti in bremena, ki ga s tem čakata. Spomnil je, da so pred štirimi leti kot neparlamentarna stranka osvojili 13 poslanskih mest in postali druga najmočnejša parlamentarna stranka, nato pa vložili veliko napora za sestavo vlade, ki je po polovici mandata razpadla.

"Moja poteza, ki je sledila pred dvema letoma, je bila radikalna, a hkrati demokratična. Za avtokrate je to puška v koruzi, zame pa želja po novih volitvah. Kdor govori, da sem s tem predal oblast sedanji vladi, je zelo ozkogleden in ve zelo malo o političnem zakulisju. Taisti bi mi očitali vladanje za vsako ceno po Jelinčičevem ceniku," se je še enkrat v preteklost ozrl Šarec in hkrati zavrnil tudi očitke nasprotnikov, da so se ustrašili epidemije.

Na volitve gredo zato po njegovih besedah samozavestno s ciljem doseči čim boljši izid, da bo imela sedanja opozicija dovolj glasov za sestavo nove vlade. Visoko podporo bo nova vlada po njegovih besedah zelo potrebovala, da se ji bo uspelo hitro in učinkovito spopasti z vsemi nakopičenimi težavami, časa za pogajanja pa ne bo veliko.

LMŠ želi, je dejal Šarec, svoj program uresničevati v vladi, ki se ne bo vsak dan ukvarjala z vprašanjem svojega obstoja, temveč se bo ukvarjala s težavami ljudi. Ureditev dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe, cene energentov, visoka zadolženost, padec gospodarske rasti, zeleni preboj je samo nekaj izmed vprašanj, ki jih bodo po njegovem mnenju zaposlovala.

Prva naloga bo po njegovih besedah normalizacija in vrnitev v demokracijo. "Ljubljane, zaplinjene s solzivcem, nočemo več videti. Siti smo ograj vsak teden, siti smo obračunavanja z mediji in miroljubnimi bralci ustave. S tarnanjem, defetizmom in obupom tega ne bomo rešili. To lahko rešimo samo na en način, ki je pravzaprav zelo preprost. Odpravimo se na volišča in namenimo svoj glas demokraciji," je dejal Šarec.

Ker bo po njegovem prepričanju naslednja vlada v vsakem primeru koalicijska, bodo potrebna prilagajanja vseh partnerjev. Ob tem je omenil tudi novonastalo stranko, ki prav tako danes predstavlja svojo kandidatno listo, kar Šarec simbolično vidi kot dobro znamenje za prihodnje sodelovanje.

Šarec kot predpogoj za začetek uspešnega mandata vidi takojšnji spopad s posledicami epidemije. Javnemu zdravstvu je po njegovem mnenju treba takoj nameniti dodatna finančna sredstva za izvedbo nujnih pregledov, obravnavanj in operacij, ki zaradi epidemije niso bili izvedeni.

Ker upravljanje epidemije z ustrahovanjem ni dobro vplivalo na ljudi, bodo vztrajali, da se v koalicijsko pogodbo zapiše, da v prvih 30 dneh vlade sprejmejo takojšnje rešitve za začetek normalizacije. S krovnim zakonom, ki ga podpirajo tudi nevladne organizacije, bi takoj odpravili nekatere "podtaknjence" sedanje vlade, omejevanje samostojnosti tožilcev, omejevanje nevladnih organizacij pri varovanju narave in podobno.

Prenova zakonov o STA-ju in RTV Slovenija

Prav tako bodo vztrajali pri prenovi zakonov o STA-ju in RTV Slovenija, da bi si obe instituciji povrnili strokovnost in neodvisnost, pomembno pa se jim v LMŠ-ju zdi tudi odvzeti status posebnega pomena tistim nevladnim organizacijam, ki delujejo v nasprotju z javnim interesom in demokratičnimi vrednotami, ter sanirati vse politične kadrovske menjave ljudi brez osnovnih kompetenc in izkušenj tako v javni upravi kot vseh drugih organizacijah, ki so posredno ali neposredno pod vplivom države.

Današnji kongres je bil namenjen tudi predstavitvi strankinih kandidatov za poslance. LMŠ se v predvolilni boj podaja z 82 kandidati, med njimi so vsi aktualni poslanci. Šarec bo kandidiral v domačem Kamniku, med kandidati je tudi nekdanji minister iz vrst SAB-a Iztok Purič (Kranj), pa nekdanji notranji minister Boštjan Poklukar, nekdanji generalni sekretar vlade Stojan Tramte, tudi predsednik sveta stranke Igor Žavbi. "Vsi so se dokazali s svojim delom, zlasti poslanke in poslanci," jih je opisal Šarec. Pogoj za kandidaturo je bilo potrdilo o nekaznovanosti oziroma to, da kandidat ni v kazenskem postopku.

Nagovori sorodnih strank

Udeležence kongresa so z videonagovori ob predstavnikih evropske politične skupine Alde pozdravili tudi predsedniki vseh preostalih treh strank zavezništva KUL. Predsednica SAB-a Alenka Bratušek je LMŠ med drugim označila za naravne zaveznike, predsednica SD-ja Tanja Fajon je opozorila, da so pred Slovenijo prelomne volitve, na katerih se bo odločalo o tem, ali bomo še naprej demokratična država ali pa bo postala avtokracija. Prvak Levice Luka Mesec je govoril o dobrem sodelovanju med strankama, sploh odkar sta v opoziciji.