Predsednica Evropske komisije je v uvodnem nagovoru dejala, da je forum postal "nepogrešljivo srečanje za mednarodno skupnost". Rdečo nit BSF-ja "bo pravilo moči zamenjalo moč pravil?" je opredelila za ključno vprašanje našega časa. "Odgovor je odvisen od samo ene vrstice. Vse je odvisno od moči demokracije," je poudarila. To je samo eden od razlogov, zakaj EU v vojni z Rusijo podpira Ukrajino. "Če želimo ohraniti temeljna načela, kot sta pravica do samoodločbe in ozemeljska celovitost, potem (ruski predsednik Vladimir) Putin ne sme zmagati. Ukrajina mora zmagati v tej vojni," je dejala in dodala, da je EU zato "zagnal gospodarski stroj" in uvedel "najhujše sankcije", ki povzročajo "izjemno škodo" Putinu, kar "je tudi sam priznal". "Ukrajino bomo podpirali, dokler bo treba. To počnemo za Ukrajino. To počnemo zato, da zaščitimo naše evropske vrednote. To počnemo zato, da Rusiji in svetu pokažemo, da kršitve mednarodno sprejetih pravil škodijo tistim, ki jih kršijo," je dejala.
Predsednica Evropske komisije je poudarila, da morajo ta prizadevanja spremljati tudi strateški premisleki. Izpostavila je tri ključne točke. "Če želimo zaščiti mednarodna pravila na vladavini prava, moramo nevtralizirati možnost Rusije, da nas izsiljuje. Podpirati moramo demokracije, ki so najbolj izpostavljene tujim vplivom – tudi države Zahodnega Balkana. Gledati moramo veliko širše in gospodarsko moč uporabiti, da širimo mednarodni red," jih je naštela.
Prva je onemogočiti možnost izsiljevanja Rusije. "Prekiniti moramo odvisnost od umazane ruske nafte in fosilnih goriv," je dejala in dodala, da je EU z diverzifikacijo energentov na pravi poti. "Iz drugih držav so se plinski viri povečali za 31 milijard kubikov od začetka leta," je navedla in dodala, da morajo tudi zaradi tega članice EU-ja to zimo privarčevati 15 odstotkov energije.
V prihodnosti bodo ključni obnovljivi viri energije. "Vsaka kilovatna ura iz vetra, sonca, biomase, vodne energije, biotermalne energije pomeni, da smo manj odvisni od ruskih energentov. Današnja cena vetrne in sončne energije je veliko nižja, kot je cena energije iz fosilnih virov," je dejala in omenila prizadevanja pobude RePower EU ter dodala, da kmalu potuje na Dansko, kjer bodo razpravljali o novi veliki vetrni elektrarni v Severnem morju.
Vsaka kilovatna ura iz vetra, sonca, biomase, vodne energije, biotermalne energije pomeni, da smo manj odvisni od ruskih energentov. Današnja cena vetrne in sončne energije je veliko nižja, kot je cena energije iz fosilnih virov.
Onkraj energetike je von der Leyen omenila še zeleni in digitalni prehod, ki bosta močno povečala potrebe po surovinah, kot sta litij za baterije in silicij za elektronske čipe. Poudarila je, da od 30 ključnih surovin deset prihaja iz Kitajske. "Izogniti se moramo temu, da znova zapademo v odvisnost, kot smo pri fosilnih govorih," je dejala von der Leyen in napovedala, da kmalu potuje na Kanado. "Gradimo močna partnerstva za prihodnost," je napovedala.
Pri pogledu v prihodnost je von der Leyen znova poudarila, da mora EU skrbeti za partnerje, kot je Ukrajina. "Nova Ukrajina bo imela močne ustanove, bo bolj digitalna, bolj zelena, gospodarstvo bo odpornejše," je dejala in napovedala konferenco skupine G7 oktobra v Berlinu, na kateri bodo govorili o prihodnosti Ukrajine.
Nazadnje je dodala, da podobno kot za Ukrajino velja tudi za države Zahodnega Balkana, za kar je prejela daljši aplavz. "Naši prijatelji so tudi del evropske družine. Donava, Jadran, balkanske gore, vse to nas povezuje. To niso meje, tudi gospodarstva so močno povezana po stoletjih trgovanja in potovanja," je nadaljevala in dodala, da je začetek pristopnega postopka s Severno Makedonijo in Albanijo velik korak.
Predsednica Evropske komisije je nato spregovorila še o vlogi EU-ja v svetu. Napovedala je 300 milijard evrov naložb v sklopu pobude Global Gateway za preobrazbo infrastrukture za "trajne učinke lokalnih skupnosti". Omenila je, da se številne države požvižgajo na preglednost in ignorirajo okoljske standarde. Spomnila je, da je več deset držav zaradi dolgov do Kitajske tik pred bankrotom. Glede Rusije je dejala, da "ne želi prijateljev, temveč vazale". "Takšna partnerstva ne nosijo napredka. Obstaja boljša pot. Naša naloga je, da idejo o boljši poti prenesemo v svet. Gre za prihodnost sveta, ki temelji na pravilih. To je odgovornost našega časa. Rada bi, da EU stoji za svojimi besedami," je sklenila.
Pahor: Srbija bi igrala odločilno vlogo ob morebitni delitvi Evrope na Balkanu
Predsednik države Borut Pahor je svoj govor začel s spominom na železno zaveso, ki je padla pred 30 leti. Po kolapsu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta, s padcem Berlinskega zidu, so po njegovih besedah nastale nove suverene demokratične države, Slovenija med njimi. "Po 30 letih pa se predvsem zaradi vojne v Ukrajini zdi, da se v Evropi pojavlja nova blokovska delitev. Mogoča je ponovna delitev na demokratični zahod in avtoritarni vzhod z mejo, ki bo tudi označevala rusko interesno in vplivno območje. Brez dvoma je vsaka nova delitev slaba novica za Evropo in svet. V novi blokovski delitvi se nakazuje reciklaža zgodovine, ne samo obuditev t. i. trde varnosti, temveč tudi vprašanje osnovnih vrednot, vključno z demokracijo," je dejal in dodal, "da nas je zgodovina naučila, da blokovska delitev ni rešitev, temveč težava, saj prinese šibke države, ogroža mir skupaj z oboroževalno tekmo, "proksi" vojnami …".
"Če resnično vojna v Ukrajini in njene posledice vodijo k novi blokovski delitvi, moramo biti zaskrbljeni, koga bo razdelila in kaj to pomeni za Evropo in mednarodno skupnost. Če so namera ruskega predsednika Vladimirja Putina obnovitev in utrjevanje velikega območja vpliva Ruske federacijo in ne puščati prostora državam in območjem, da bi se približali EU-ju in Natu, bo nemir trajal tako dolgo, kolikor bo Moskva potrebovala za vzpostavitev takšnega območja," je dejal in oddal, da bo Putin zahteval, da se države na meji odločijo, kam bodo pripadale, ali pa bo sam sprejel odločitev v njihovem imenu s sankcioniranjem, morda tudi s silo.
Pahor je v govoru izpostavil eno od možnosti posledic takšne delitve, in sicer kje bi tekla meja po Zahodnem Balkanu in zakaj. "To bi bilo lahko osrednje vprašanje miru in varnosti v Evropi. Če bo resnično nastajalo novonastajajoče rusko interesno območje, v njem ne bo prostora za države, ki si želijo približati EU-ju in Natu. Tako bi zahodni Balkan postal zahodno območje. Toda to je vprašanje Bruslja," je poudaril. Kot je dejal, dlje ko Bruselj zavlačuje s pridruževanjem držav zahodnega Balkana EU-ju, bolj bodo podvržene ruskemu vplivu. Zato si Slovenija že vrsto let prizadeva za hitro širitev EU-ja na Zahodni Balkan. To je z našega vidika osrednja geopolitična težava. Lahko se zgodi, da bo nova blokovska delitev potekala po sredini Zahodnega Balkana, in to je vzrok za zaskrbljenost, je opomnil. "Težko si to predstavljam brez varnostnih tveganj. V tem smislu je BiH zelo pomemben. Slovenija dela vse, kar je v njeni moči, da bi prepričala EU in zahodni svet, da bi pospešila vstop BiH-a v EU in, če je mogoče, v Nato. Če bi prišlo do eskalacije nasilja v BiH-u, bi bilo to varnostno tveganje za državo, regijo in Evropo. Zdaj je čas, da rešimo ta problem," je še povedal Pahor.
Ob tem je opomnil, da bo Srbija igrala odločilno vlogo ob morebitni delitvi Evrope na Balkanu. "Ob tem imam v mislih srbsko tradicionalno politično, varnostno, gospodarsko, kulturno in čustveno navezanost na Rusijo. Rad bi, da bi srbska politika pomagala ohraniti celotni Zahodni Balkan na zahodni strani Evrope," je dejal in ob tem poudaril, da je to kompleksno vprašanje in ga moramo obravnavati kot takšnega. Srbija bi po njegovih besedah prekinila vezi z Rusijo le, če bi dobila trdno zagotovilo njenega mesta v EU-ju, vendar opozoril, da ne moramo biti povsem prepričani o tem. Zaradi tega moramo, kot je še povedal Pahor, prepričati Srbijo, da okrepi svojo politično voljo za evropsko perspektivo. S tem bi prispevali k reševanju težav v BiH-u in dialogu med Beogradom in Prištino.
Naštel je tu tri najpomembnejše stvari, in sicer da se srbska politika odreče t. i. srbskemu svetu, da se odreče separatističnim težnjam v BiH-u in da Beograd uspešno konča dialog s Prištino. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi političnih stroškov vseh dogodkov, toda kot je opozoril, izkušnje govorijo, da so posledice nedejanj mnogo večje. "Zato mora biti v Bruslju dosežen konsenz, da Zahodni Balkan postane ključna geopolitična tema, je poudaril.
Fajon: "Nismo pričakovali, da bo nova realnost vojna na evropskih tleh"
"Letošnji forum poteka v času velikih izzivov za Evropo in ves svet," je kot prva v uvodnem nagovoru dejala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon in dodala, da se to sicer ni zgodilo prvič, saj sta se zadnja dva foruma zgodila v okviru omejitev zaradi covida-19. Dodala je, da so takrat vsi pričakovali, da se bo po koncu pandemije svet znova vrnil v stare tire. "Nismo pričakovali, da bo nova realnost vojna na evropskih tleh," je dejala in dodala, da je prav ta nova realnost narekovala tudi glavne teme letošnjega dogodka – to so strateške posledice in izzivi, ki jih je vojna prinesla za Evropo, Evropsko unijo in za ves svet.
Kot je izpostavila, bi nas moralo skrbeti, da se je desetletja dolg projekt združevanja Evrope po drugi svetovni vojni z vojno v Ukrajini ustavil. "Ne želimo si nove železne zavese v Evropi, žal pa ne moremo storiti veliko, da bi to v tem trenutku preprečili," je dejala, a poudarila, da je "pomembno, da ne zapremo vseh vrat, sploh ko gre za komunikacijo v sili". Poudarila je, da je v trenutnih razmerah pomembno, da delitve ne posežejo na svetovno raven, kar se sicer po njenih besedah deloma že dogaja, države zavzemajo različna stališča, oblikujejo se zavezništva.
Razmere se sicer po mnenju Tanje Fajon za večino držav po svetu zdijo skrb vzbujajoče. Večina držav po njenih navedbah namreč nima vpliva in moči za "oblikovanje resničnosti", ampak lahko zgolj sprejmejo razvoj dogodkov. "Želimo pa si mednarodnega reda, ki bi temeljil na pravilih," je poudarila in izrazila potrebo po učinkovitem multilateralnem sistemu, ki bo kos vsem izzivom sodobnega časa.
Prepričana je tudi, da bi morale vse članice in institucije EU-ja "narediti domačo nalogo" in si prizadevati, da v Evropi in svetu ne bi bilo delitev. "Zato moramo predvsem skrbeti za enotnost znotraj Unije," je dejala in pozvala suvereniste in populiste znotraj Evrope, naj enotnosti, solidarnosti in kompromisa ter skupne učinkovitosti EU-ja ne menjujejo za egoizem in poceni politične točke. "Enotnost in solidarnost EU-ja je skupna in pomembna za vse nas, posebej v času trenutne krize," je poudarila.
Geslo letošnjega srečanja na Bledu je Vladavina moči ali moč pravil. Kot so zapisali organizatorji, živimo v negotovih in nestabilnih časih, znova smo priča krepitvi geopolitičnih in suverenističnih teženj ter vrnitvi realizma in koncepta trde oblasti. Države po svetu krepijo obrambne proračune in več pozornosti namenjajo boju proti novim oblikam sovražnosti, kot so hibridne vojne, in kiberterorizmu.
V uvodu foruma, na katerem letos sodeluje 160 razpravljavcev, so zbrane nagovorili zunanja ministrica Tanja Fajon, predsednik države Borut Pahor in že omenjena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se foruma udeležuje kot prva vodja Evropske komisije doslej.
Kot je za Radio Slovenija povedala Tanja Fajon pred začetkom foruma, je cilj odkrito spregovoriti o novih geostrateških razmerjih v svetu "in seveda o tem, kako na novo opredeliti tudi odnose tako znotraj Unije kot navzven do strateških partnerjev, ZDA, Kitajske in tako naprej".
Slovenija bo osrednji diplomatski dogodek izkoristila tudi za predstavitev slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a prihodnje leto. Na Bledu pričakujejo več kot 400 udeležencev, med 160 panelisti pa bodo ob slovenskem političnem vrhu trije predsedniki, dva premierja in 15 zunanjih ministrov.
Forum se bo nadaljeval v torek z razpravami o različnih področjih, med drugim od nove varnostne arhitekture, negotovosti glede prehrane, podnebnih posledic, trajnostnih modelov razvoja do obnove Ukrajine, napovedi za gospodarstvo, človekovih pravic in širitve Zahodnega Balkana, s katerim se tradicionalno sklepa forum.
Od petka do nedelje je v državnem zboru potekal Blejski strateški forum za mlade (Young BSF), na katerem je 36 mladih iz 20 različnih držav razpravljalo o prihodnosti demokracije in izzivih, s katerimi se ta spopada, svoje sklepe pa bodo predstavili na osrednjem forumu.
Ob robu foruma bodo potekala številna dvostranska srečanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje