Če bi bile volitve v nedeljo, bi SDS prejel 22,1 odstotka glasov, najbližje mu je SD s 13,6-odstotno podporo. Prvima dvema strankama na lestvici sledi LMŠ, ki ga podpira devet odstotkov anketiranih, njemu pa Levica s 7,2-odstotno in NSi s 5,1-odstotno podporo. Sledijo SAB (1,9 odstotka), SLS (1,7 odstotka), SNS (1,6 odstotka), DeSUS (1,3 odstotka) in SMC (0,4 odstotka). Katero od drugih strank bi volilo 1,9 odstotka anketiranih, 24,4 odstotka je bilo neopredeljenih, 9,9 odstotka pa se jih ne bi podalo na volišča.

Vlada je že drugi mesec zapored dobila slabo oceno za svoje delo, saj je več tistih, ki njeno delo ocenjujejo kot neuspešno, kakor tistih, ki ga ocenjujejo za uspešno. Julija je bila vlada še pri 48 odstotkih plusa in 46 odstotkih minusa, tokrat njeno delo podpira 41 odstotkov vprašanih, 49 odstotkov pa jih ocenjuje, da ne dela dobro.

Tudi najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov ni prineslo večjih sprememb. Predsednik republike Borut Pahor ostaja na čelu razpredelnice, minister za zdravje Tomaž Gantar pa mu je vse bližje. Na tretje mesto se je povzpela evropska poslanka iz vrst NSi-ja Ljudmila Novak, izrinila je predsedujočo SD-ju Tanjo Fajon. Z nekoliko več podpore na petem mestu ostaja nekdanji premier Marjan Šarec.

Prvi predstavnik vladajočega SDS-a – zunanji minister Anže Logar, je na 14. mestu, premier Janez Janša je na 16. – je od zadnjega merjenja izgubil tri mesta. Notranji minister Aleš Hojs in poslanka SDS-a Eva Irgl zapuščata družbo najbolj priljubljenih politikov.

Zaskrbljenost zaradi novega koronavirusa narašča s starostjo

Tokratna anketa Vox populi je tudi pokazala, da se delež ljudi, ki zaradi širjenja novega koronavirusa niso zaskrbljeni, v primerjavi z marcem, ko je bila epidemija na vrhuncu, povečuje. Delež tistih, ki so odgovorili s "sploh nisem zaskrbljen" ali "nisem zaskrbljen", se je z marčevskih 13,3 odstotka ta mesec povečal na 27,2 odstotka.

Zmanjšal pa se je odstotek "srednje zaskrbljenih", ki jih je bilo marca, a tudi ta mesec, največ. Marca jih je bilo skoraj 38 odstotkov, tokrat nekaj manj kot 30. Zmanjšal se je odstotek tistih, ki so "precej zaskrbljeni" – z marčevskih 31,2 na septembrskih 22,1 odstotka. Se je pa za malenkost zvišal odstotek tistih, ki so "zelo zaskrbljeni" – s 17,5 na 20 odstotkov. Analiza je pokazala, da so bolj zaskrbljene ženske, zaskrbljenost narašča s starostjo.

Vlada je bitko pri tistih, ki so še marca, aprila in maja ocenili, da so omejitveni ukrepi, ki jih izvršna oblast sprejema za zaščito pred širjenjem koronavirusa, ravno pravšnji, izgubila. Če je še marca, na začetku epidemije, tako ocenilo kar 70 odstotkov anketiranih, aprila pa rekordnih 75, je ta odstotek septembra zdrsnil na le še nekaj manj kot 45 odstotkov.

Odstotek tistih, ki sodijo, da so ukrepi pretirani, se postopoma in vztrajno povečuje. Če jih je bilo še marca 6,5 odstotka, se je razpoloženje že aprila bistveno spremenilo, saj jih je 21,6 odstotka ocenilo kot "pretirane". Ta odstotek se je septembra dvignil na 26,6 odstotka. Se je pa preobrat zgodil pri tistih, ki vladne ukrepe ocenjujejo kot nezadostne. Marca jih je bilo nekaj več kot 16 odstotkov, nato so aprila in maja praktično izginili, ta mesec pa so se precej okrepili – 21,2 odstotka jih ocenjuje, da bi vlada morala okrepiti ukrepe.

Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časopisov Večer in Dnevnik, izvaja ga agencija Ninamedia. Tokratno anketo je opravila med 15. in 17. septembrom, in sicer na vzorcu 700 ljudi.