SMC bi na volitvah dobil 14,1-odstotno podporo, sledita SDS s 13-odstotno in SD z 11,1-odstotno podporo. Trem vodilnim strankam sledijo ZL z 8,1-odstotno, NSi s 5,2-odstotno in DeSUS s 4,4-odstotno podporo. SLS bi volilo 2,9 odstotka vprašanih, katero drugo stranko pa 3,6 odstotka anketiranih. Dobra četrtina (26,1 odstotka) se glede podpore ni opredeljevala, 11,4 odstotka vprašanih pa ne bi volilo.

Izračun sedežev v DZ-ju je pokazal, da bi štiriodstotni prag po deležu opredeljenih glasov preseglo sedem strank, tudi SLS. SMC bi po izsledkih te ankete zastopalo 21 poslancev, SDS 19, SD 17, ZL 12, NSi osem, DeSUS sedem in SLS štirje poslanci.

Delo vlade je za uspešno ocenilo 34,8 odstotka, za neuspešno pa 62,8 odstotka anketiranih.

Ministrico za zdravje bi morali razrešiti
Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanja o podpori interpelacijam zoper tri ministre. Vprašani so najbolj naklonjeni interpelaciji o delu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Več kot polovica (52,5) jih je namreč menila, da bi moral DZ interpelacijo podpreti in ministrico razrešiti. Nasprotno jih je menilo 39,8 odstotka, 7,7 odstotka pa jih je bilo neopredeljenih.

43,3 odstotka anketiranih je menilo, da bi DZ moral razrešiti ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, 40,7 odstotka pa da bi morali zavrniti interpelacijo. 16 odstotkov vprašanih se jih glede podpore Gašperšiču ni opredelilo.

Anketirani so bili še najbolj naklonjeni ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič. Glasovanje za interpelacijo je poslancem predlagalo 37,1 odstotka vprašanih, medtem ko jih 46,8 odstotka meni, da bi morala ostati ministrica. Neopredeljenih jih je bilo 16,1 odstotka.

Pahor ostaja najbolj priljubljen
Med politiki najbolj priljubljen ostaja predsednik republike Borut Pahor, sledita mu evropska komisarka Violeta Bulc in evropska poslanka Tanja Fajon. Sledijo predsednik SD-ja Dejan Židan, premier Miro Cerar, predsednik DZ-ja Milan Brglez, evropski poslanec Lojze Peterle, predsednica NSi-ja Ljudmila Novak in župan Zoran Janković, prvo deseterico pa končuje evropski poslanec Igor Šoltes.

Ninamedia je anketo opravila med 13. in 15. septembrom, in sicer na vzorcu 700 ljudi.

Dve leti Cerarjeve vlade
Državni zbor je 18. septembra 2014 s 54 glasovi za in 25 proti imenoval ministrsko ekipo vlade Mira Cerarja. Izvoljena je bila 12. slovenska vlada, ki šteje 16 ministrov. Vlado so do polovice mandata zapustili dve ministrici za izobraževanje, ministrici za kulturo in razvoj ter ministri za finance, gospodarstvo in obrambo.

Premier Cerar je ob nastopu mandata napovedal boj s perečim primanjkljajem in precej restriktivno fiskalno politiko. Po sprejetju zakona o izvajanju fiskalnega pravila in nekaterih ukrepov aktivne politike zaposlovanja ima Slovenija javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP-ja, gospodarsko rast in najnižjo brezposelnost po skoraj petih letih.

Med ukrepi Cerarjeve vlade so bile odmevne tudi davčne blagajne, koaliciji pa je uspelo sprejeti tudi prvo strategijo upravljanja državnih naložb v samostojni Sloveniji.

Čakajoč na zdravstvene reforme
Manj uspešna je bila vlada na področju zdravstva, saj še vedno ni objavila ključnih predlogov zakonodajnih sprememb, ki bi prinesle vzdržnost zdravstvene blagajne, skrajševanje čakalnih dob in dolgotrajno oskrbo.

Premier Cerar je na predstavitvi preteklega dela vlade izpostavil, da je bila Slovenija pred dvema letoma v finančni, gospodarski, socialni in politični krizi, brez mednarodnega ugleda, medtem ko je zdaj v državi stabilnost tako v politiki in gospodarstvu kot v drugih družbenih podsistemih.

Opozicijske stranke pogrešajo zlasti reformno naravnanost vlade, in sicer na številnih področjih, od zdravstva do pravosodja. Prav po zdravstvu in še po odzivu na prebežniško krizo pa se bo po mnenju poznavalcev nazadnje tudi presojal uspeh te vlade.