Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) tako ni ugotovilo diskriminacije pritožnikov kot invalidnih oseb pri uresničevanju volilne pravice in pravice do glasovanja na referendumu, kar je bil ključni očitek v pritožbi, so v sporočilu za javnost navedli na vrhovnem sodišču.

Omenjena sodba tako ne ugotavlja pomanjkljivosti ali kršitev pravic obeh pritožnikov v postopku pred vrhovnim sodiščem. Med vsemi pritožbenimi očitki je namreč ESČP pritrdil le očitku glede referenduma o družinskem zakoniku v letu 2015, v zvezi s katerim je ugotovilo, da pritožnika nista imela na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko pred domačimi sodišči uveljavljala svoje zahteve.

Sorodna novica ESČP: Slovenija mora zaradi diskriminacije dvema invalidoma plačati 6400 evrov odškodnine

Iz sodbe ESČP-ja tako izhaja, da država ni zadostila zahtevam konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v delu, ki določa, da mora imeti vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev, s katerimi lahko pred domačimi oblastmi uveljavlja kršitev pravic in svoboščin, priznanih po omenjeni konvenciji.

Glede vseh ostalih očitkov pa je ESČP pritožbo soglasno zavrnil kot neutemeljeno. Tako ni ugotovilo kršitev volilne pravice pri glasovanju na referendumu o družinskem zakoniku v letu 2015 in volitvah poslancev v Evropski parlament leta 2019 oz. da Slovenija pri tem ne bi spoštovala pozitivnih obveznosti pri omogočanju njenega uresničevanja osebam z invalidnostjo, so še poudarili na vrhovnem sodišču.