Notranje ministrstvo je novembra lani objavilo javno naročilo za nakup in vzdrževanje dveh namenskih helikopterjev za opravljanje helikopterske nujne medicinske pomoči. A kot je na novinarski konferenci dejal poslanec NSi-ja in predsednik komisije za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec, so ob pregledu objavljenega javnega naročila ugotovili, da razpis ne ustreza namenskim helikopterjem za nujno medicinsko pomoč (HNMP), temveč gre za policijska helikopterja s primerno pripadajočo opremo.

"Kot kaže, razpis dopolnjuje floto slovenske policije in je več kot očitno prirejen z določenimi pogoji, ki absolutno ne ustrezajo temu, kar je bilo prvotno obljubljeno od predsednika vlade in ministra za notranje zadeve," je dejal Vrtovec in spomnil, da je premier Robert Golob junija lani napovedal, da bo država kupila dva namenska helikopterja za nujno medicinsko pomoč. Tako premierju kot ministru Boštjanu Poklukarju zato očita zavajanje javnosti.

Sorodna novica Policija je dobila nov večnamenski transportni helikopter

Po pregledu razpisne dokumentacije in tehničnih specifikacij pa ne gre za namenske helikopterje za izvajanje nujne medicinske, temveč za dvonamenske helikopterje, ki bodo na voljo tako za izvajanje nujne medicinsko pomoči kot tudi za izvajanje rednih operativnih nalog policije. Pri tem je Vrtovec poudaril, da tovrstne helikopterje že imamo. "Nakup dveh dodatnih dvonamenskih helikopterjev ne pomeni nobenega premika h kakovosti, načinu izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči," je dodal. "To pomeni mnogo slabše pogoje za poškodovane in hudo bolne ter slabše pogoje za delo reševalnih ekip."

Vrtovec je v izjavi za javnost poudaril še, da medicinska oprema ni predmet javnega razpisa. V helikopterjih pa so predvidena zgolj pritrdišča za medicinsko opremo. "Kupili bomo helikopterje brez nujne medicinske opreme, na primer role, nosil, bolniških postelj. Prav tako ni predviden sistem za prevoz inkubatorjev za novorojenčke, kar pomeni, da bo morala medicinska ekipa inkubator v helikopter nalagati fizično, medtem ko rumeni namenski helikopterji tovrstno opremo imajo. Ta je nujna za opravljanje helikopterske nujne medicinske pomoči v skladu z evropskimi standardi."

Po drugi strani pa naj bi glede na razpisne pogoje helikopterja imela veliko opreme, ki je potrebna za operativno delo policije. Na primer pritrdišča za vpenjanje varne ograje, osem dodatnih odstranljivih sedežev, komunikacijsko opremo, ki v zdravstvu ni potrebna. Prav tako helikopter nima sani, temveč kolesa. "Kar pomeni slabše možnosti pristajanja na razmočenem terenu ali v snegu, opozarjajo strokovnjaki s tega področja. Tudi rotor helikopterjev ni zaščiten, kar je sicer nujen standard pri namenskih helikopterjih za izvajanje nujne medicinske pomoči," je dodal Vrtovec.

Helikopterja naj bi stala nekaj manj kot 50 milijonov evrov, tudi zato so se v Novi Sloveniji odločili za sklic nujne seje za nadzor javnih financ, pri čemer naj bi jih po Vrtovčevih besedah podprla tudi stroka. "V procesu priprave gradiva za nujno sejo so nas tudi številni strokovnjaki za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči opozorili na nabavni rok 16 mesecev in sum, da so nekateri kriteriji v razpisni dokumentaciji prirejeni za točno določenega ponudnika," je dejal Vrtovec.

Ob tem se je vprašal, zakaj razpisa za nakup helikopterjev niso pripravili strokovnjaki ministrstva za zdravje in zakaj področje helikopterske nujne medicinske pomoči ne spada pod okrilje zdravstvenega ministrstva.

Nerodno vzpostavljena HNMP?

"Vsekakor je zelo pozitivno, da se je končno ena vlada te problematike lotila, žal pa bi rekel, da se je lotila na neroden način. Se s tem ukvarja preveč ljudi oz. preveč ministrstev. To je izključno pristojnost ministrstva za zdravje. To, da se vpletajo še druga ministrstva in službe, samo pripelje do tega, da imamo na koncu kilavo dete," je za TV Dnevnik povedal nekdanji letalski tehnik in letalski strokovnjak Miha Avbelj, ki meni, da je največ težav pri menedžmentu in upravljanju HNMP-ja.

"Mi začenjamo hišo spet graditi pri strehi. V Sloveniji bi morali na novo zgraditi kompleten celoten sistem helikopterske nujne medicinske pomoči, ne pa da kupimo dva helikopterja, kar je običajno zadnje dejanje v postavljanju take službe," pa je za TV Dnevnik povedal reševalec letalec Robert Sabol, ki se mu zdi zgrešeno, da bo policija izvajala le prevozniški del in upravljala floto: "Očitno nekdo ni opravil svojega dela ali pa so v ozadju drugi interesi."

Sabol tudi meni, da je ministrstvo za zdravje edino pristojno za urejanje nujne medicinske pomoči, saj je to njegov resor.

"Nekdo očitno ne pozna smernic in doktrin, kako se intervenira v primeru množičnih nesreč. Takrat boš dal posteljo iz helikopterja, da boš vozil sedeče. Popolnoma narobe. Zanimivo, da v tem razpisu ni naveden zahtevan standard evropske norme za inkubator," pa je dejstvo, da razpis predvideva helikopter z osmimi sedeži za primer množičnih nesreč, komentiral Sabol.

"Kolegi iz tujine, s katerimi sodelujemo, so me spraševali, kaj nam ni jasno. Od kdaj ima reševalni helikopter osem sedežev? Potem so se kreatorji tega razpisa izgovorili, da bo to za primer množičnih nesreč. Popolnoma narobe. V primeru množičnih nesreč se uporabijo dodatne transportne zmogljivosti Slovenske vojske ali policije," pa je v Odmevih še pojasnil Avbelj.

"Dva namenska helikopterja za dve bazi je premalo. Kje je rezervni helikopter za primer okvare ali servisa? Vsi davkoplačevalci nimajo enakih možnosti za preživetje, jugozahoda Slovenije, Kočevskega, Primorske pa nihče ne pokriva," je še poudaril.

Glede primernosti izbranih helikopterjev pa menita, da tako vrhunskih in dragih helikopterjev, kot jih predvideva razpis, morda sploh ne potrebujemo.

Cena helikopterjev 37 milijonov evrov

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je v Odmevih pojasnila, da je cena helikopterjev 37 milijonov evrov. Cena celotnega okvira, urejanje baz, dodatnih kadrov, vzdrževanja, pa je skupaj 49,9 milijona evrov.

"Po Evropi se uporabljajo različni helikopterji, ker imajo države različne pristope. Nekateri imajo samo določene helikopterje za medbolnišnične prevoze, nekateri za inkubatorje, naš helikopter pa bo pokrival celoten spekter, torej reševanje na Triglavu, medbolnišnične prevoze inkubatorja in reševanje v Piranu ali na Dravskem polju," je naštela Dobrin in pojasnila, da je za zdaj ocena stroke, da se iz dveh baz lahko pokrije celotna Slovenija. "Seveda smo odprti, če bo potrebno, se bo pozneje mogoče odprla še kakšna baza," je dejala in poudarila, da Slovenija še ni ničesar kupila: "Razpis imamo odprt do 20. januarja in šele takrat bomo videli, kaj imamo sploh v ponudbi."

Vlada določila, da bo helikopterske reševalne prevoze opravljala policija

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) se je sicer odzvalo, da je očitek, da namenska helikopterja kupuje MNZ, in ne ministrstvo za zdravje, nesmiseln. Zakonodaja, kot navajajo, določa razmejitev nalog in pristojnosti izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za notranje zadeve. Helikopterske prevoznike pa določi vlada na predlog ministra za zdravje. Tako je lani junija vlada sprejela odločitev, da se helikopterska nujna medicinska pomoč ter medbolnišnični helikopterski prevozi in helikopterski prevozi otrok v inkubatorjih v skladu z uredbo Evropske komisije dolgoročno izvajajo kot državna aktivnost z zrakoplovi policije.

"Zdravstveni del dejavnosti tako spada v pristojnost ministrstva za zdravje, policija bo izvajala prevozniški del in upravljala floto. Po dolgih letih, celo desetletjih Slovenija kupuje namenska helikopterja za HNMP, kar je pohvalno, in verjamemo, da se ljudje, ki potrebujejo pomoč, ne sprašujejo, katero ministrstvo jih nabavlja," so navedli.

"V Evropi je kar nekaj državnih operaterjev, ki izvajajo reševalne polete z namenskimi državnimi zrakoplovi, veliko teh je prav iz vrst policijskih enot. V Nemčiji izvajajo reševalne polete državni operater zvezne policije, ki zagotavlja pokrivanje 12 od 70 baz HNMP, enota bavarske policije in še nekateri," so dodali.

V skoraj 50 milijonov evrov vrednem projektu so predvideni nakup dveh helikopterjev, ureditev baze na brniškem in mariborskem letališču, nove zaposlitve kadra, usposabljanja, vzdrževanje helikopterjev in podobno. "Pavšalno ocenjevanje, da pomoči potrebni in reševalci ne bodo nič na boljšem, je zlonamerno in škodljivo," menijo na MNZ-ju in poudarjajo, da tako baza na letališču v Ljubljani kot baza v Mariboru zagotavljata enakomerno in hitro odzivnost kjer koli v Sloveniji.

"Navedba, da se HNMP izvaja le v vidnem dnevu dneva, je izredno žaljiva za vse predane posadke HNMP-ja, ki vsak dan požrtvovalno pomagajo pomoči potrebnim in rešujejo dragocena življenja," poudarjajo na MNZ-ju in poudarjajo, da je v Sloveniji infrastruktura, ki omogoča vzletanje in pristajanje helikopterjev v instrumentalnih meteoroloških razmerah, zagotovljena le na mednarodnih letališčih, kar pomeni, da lahko helikopter na teh letališčih poleti in pristane tudi v megli.

"Pri tem velja, da so še vedno opredeljene minimalne vremenske razmere za letenje, v katerih se letenje ne sme izvajati, tako kot to velja tudi za potniška letala. Prednost je v tem, da lahko reševalni helikopter v slabem vremenu vzleti in se vrne nazaj na letališče po instrumentalnih pravilih letenja. Četudi ne more pristati na bolnišničnem heliportu, ki je lahko prav tako v megli, lahko oskrbi in pripelje pacienta v nadaljnjo oskrbo s pristankom na letališču ali pa leti do druge bolnišnice, ki ni v megli," so še pojasnili.

Helikopterji s sanmi so sprejemljivi

MNZ je tudi zavrnil navedbe Vrtovca, da helikopterja ne bosta imela sani, temveč kolesa in da ni predviden sistem za prevoz inkubatorjev za novorojenčke.

"Navedba, da bo imel namenski reševalni helikopter kolesa namesto sani, je zavajajoča. Ponudniki namreč lahko ponudijo tudi druge verzije v primeru, da proizvajalec ponujenega helikopterja ne nudi tricikla uvlačljivega podvozja, torej lahko tudi helikopter s pristajalnimi sanmi," so odgovorili na MNZ-ju.

"Prevoz inkubatorja pa je po njihovem pojasnilu zahtevan v tehnični specifikaciji, ki je del razpisne dokumentacije javnega naročila, vendar ne točno s sistemom Poerload. Pojasnjujemo, da je na trgu več proizvajalcev helikopterjev, ki ponujajo različne rešitve opreme oziroma sisteme. Z zahtevo po opremi oziroma sistemu Powerload, ki jo po naročniku znanih podatkih nudi samo en proizvajalec helikopterjev, bi naročnik neupravičeno omejeval konkurenco med ponudniki," še na Vrtovčeve očitke odgovarja MNZ.

Ministrstvo za zdravje: Vsebina razpisa je primerna

Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da bo prenosna medicinska oprema nabavljena ločeno, saj bo v lasti javnega zdravstvenega zavoda, ki mora opremo tudi ustrezno vzdrževati. "Ker v izvajanju dejavnosti HNMP-ja delujejo trije javni zdravstveni zavodi, se bo po izbiri ponudnika namenskih helikopterjev lažje določila oprema čim bolj enotnega tipa glede na zmožnosti izbranega ponudnika," so pojasnili na ministrstvu za zdravje, kjer so z MNZ-jem sodelovali pri pripravi dokumentacije za nakup dveh helikopterjev za izvajanje nujne medicinske pomoči.

Na več sestankih predstavnikov obeh resorjev so tako uskladili zahteve zdravstvene stroke glede namenske uporabe helikopterja za potrebe zdravstva. Te primarno zajemajo reševanje enote helikopterske nujne medicinske pomoči, kamor spadajo tudi reševanje s pomočjo elektromotornega vitla na težko dostopnih terenih ter nujni sekundarni prevozi pacientov med bolnišnicami, kamor spada tudi prevoz kritično bolnih otrok z inkubatorji.

Na zdravstvenem ministrstvu so poudarili, da je vsebina razpisa po njihovem mnenju primerna za zagotavljanje vseh naštetih operativnih nalog, ki jih bosta namenska helikopterja izvajala in spadajo v področje nujne zdravstvene oskrbe.

Razpis za nabavo dveh helikopterjev tudi predmet interpelacije Poklukarja

Razpis za nabavo dveh helikopterjev je tudi med očitki interpelacije o delu in odgovornosti notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki so jo poslanci SDS-a, NSi-ja in nepovezani poslanci Eva Irgl, Dejan Kaloh in Anže Logar v parlamentarni postopek vložili 28. novembra. Kot so navedli, naj helikopterji ne bi imeli potrebne medicinske opreme za prevoz hudo poškodovanih.

Letalska policijska enota na Brniku se je sicer v zadnjih letih okrepila s tremi večnamenskimi transportnimi helikopterji tipa Agusta Westlund AW 169. Februarja lani je minister Poklukar ob prevzemu zadnjega od treh helikopterjev dejal, da ima slovenska policija zdaj eno najmodernejših flot helikopterjev na območju.

Naloge letalske policijske enote so zračna podpora specialni in gorski enoti policije, nadzor državne meje in cestnega prometa, reševanje ponesrečenih v gorah, helikopterska nujna medicinska pomoč in podpora sistemu zaščite in reševanja.