ma, vendar na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu opozarjajo, da na podlagi mednarodnih raziskav lahko sklepamo, da v Sloveniji vsako leto zaradi poklicnih bolezni umre okoli 700 ljudi ali celo več.

"Že od leta 1990, torej četrt stoletja, opozarjam vlado, aktualne ministre za delo in ministre za zdravje, da še vedno nimamo pravilnika, ki bi opredeljeval poklicne bolezni," je povedala izvršna sekretarka ZSSS-ja za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm, ki pa upanja še ni izgubila, saj naj bi ministrstvo za zdravje maja predstavilo predlog novega pravilnika o poklicnih boleznih.

Böhmova je izpostavila, da je bila lani po podatkih inšpektorata za delo prijavljena zgolj ena poklicna bolezen, a se ne ve, katera, ker je predpis o prijavljanju bolezni pomanjkljiv. "Brez statistike in verodostojnih podatkov pa je skoraj nemogoče voditi smiselno politiko," je povedala Böhmova in dodala, da je skrajni čas, "da se začnemo vznemirjati tudi zaradi tistih, ki so umrli zaradi poklicnih bolezni". Ob tem je poudarila, da so naši predpisi sicer usklajeni z evropskim seznamom poklicnih bolezni in s konvencijami mednarodne organizacije za delo: "Na papirju je vse v redu, a v letu 2015 je bila prijavljena le ena poklicna bolezen, kar je tisočkrat premalo."

.

Izvršna sekretarka sicer meni, da je vse več razumevanja, kaj je treba storiti za bolj zdrava delovna mesta, a je prepričana, da bo za "dosežen dejanski preskok iz teorije v prakso treba še kar nekaj potrpežljivosti in vztrajnosti".

Brez uradne statistike
Za številne smrti je kriv tudi poklicni rak, v Evropski uniji vsako leto zaradi poklicnega raka umre 102.500 ljudi, Slovenija pa statistike ne vodi. "Pri nas so te podatki pometeni pod preprogo, tako da se lahko vsi pretvarjamo, da je vse v redu," je povedala Böhmova in opozorila, da lahko na podlagi mednarodnih podatkov sklepamo, da v Sloveniji vsako leto zaradi poklicnih bolezni umre okoli 700 ljudi ali celo več, od tega je za 440 smrti odgovoren poklicni rak, ki je v 200 primerih posledica dela z azbestom.

Svobodni sindikati so se tudi zaradi tega pridružili kampanji Evropske sindikalne konfederacije z naslovom Ustavite poklicnega raka!, s katero bi radi dosegli dopolnitev evropske direktive o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu.

ZSSS je prepričan, da bi smrti zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem lahko preprečili, zato si želijo, da naša vlada pridruži vladam drugih držav Evropske unije, ki pozivajo Evropsko komisijo k dopolnitvi direktive o varovanju delavcev. Böhmova upa, da bi že letos sprejeli zavezujoče mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 od predlaganih 71 karcinogenov.

Problematično je tudi, da celotna Evropska unija nima poenotenega nabora rakotvornih snovi, prav tako se mejne vrednosti od države do države razlikujejo: "Naša država ima štirikrat manj ostro mejno vrednost izpostavljenosti azbestu kot Nizozemska. Razvite evropske države, ki veliko več naredijo na področju varnosti in zdravja pri delu kot Slovenija, imajo veliko boljšo zaščito delavcev." Böhmova ob tem opozarja, da ni razlogov, da bi tolerirali razliko v zaščiti delavcev na enotnem evropskem področju.

S tem se strinja tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak, ki je obljubila, da bo Slovenija Evropski komisiji uradno sporočila, da se vlada pridružuje pozivom, da je treba določiti najmanj 50 zavezujočih mejnih vrednosti. Na komisijo pa se bo s poslanskim vprašanjem obrnilo tudi vseh osem slovenskih poslancev.

Varnost pri delu - ena najučinkovitejših naložb
"Zelo pomembno je, da na komisijo prihajajo pozivi iz različnih držav članic, ker tako komisija pridobi argumente, da zavrne lobiranje industrije, ki se z evropskimi mejnimi vrednostmi ne strinja, ker naj bi to podražilo proizvodnjo do te mere, da ne bo več ekonomsko upravičena. Ob tem se je treba vprašati, ali so smrti zaradi poklicnega raka upravičene. Tukaj gre tudi za zvračanje stroškov zdravljenja z industrije na širšo družbeno solidarnost," je bila ostra Böhmova.

A vsi delodajalci niso enaki, saj si po besedah Böhmove nekateri delodajalci dejansko prizadevajo obvladati vsa tveganja na delovnem mestu, medtem ko drugi to dojemajo kot strošek: "Praviloma pa velja, da imajo najboljše strokovne službe velika in srednja podjetja, zlasti pri malih delodajalcih in mikrodelodajalcih pa je tega manj." A vseeno ne vidi opravičila, da vsi delodajalci ne poskrbijo za varnost pri delu: "Številne mednarodne raziskave so dokazale, da se vsak v varnost in zdravje pri delu naloženi evro delodajalcu večkratno povrne. To je torej ena najučinkovitejših naložb."