Kot je v izjavi za javnost pojasnil Virant, so podpise pod predlog ustavnih sprememb s področja referendumske ureditve prispevali vsi poslanci DL-ja, SD-ja, SLS-a in DeSUS-a, poleg njih pa še poslanca narodnih manjšin, samostojni poslanec Ivan Vogrin in 20 poslancev SDS-a. Razlog, da predloga niso podpisali vsi poslanci SDS-a, je po Virantovih informacijah bolj tehnične narave, saj niso bili vsi navzoči na seji poslanske skupine.

Pogoj NSi-ja: 10.000 overjenih podpisov v tednu dni
Po Virantovih besedah so tako zelo blizu ustavne večine 60 poslanskih glasov, saj manjkajo le še glasovi Nove Slovenije. Te pa lahko pridobijo, če bodo dosegli kompromis glede pogoja za začetek postopka za razpis referenduma. NSi namreč kot vstopni pogoj predlaga 10.000 overjenih podpisov v tednu dni.

O tem predlogu se bodo usklajevali naslednjo sredo, je dejal Virant, ki pričakuje, da bodo tedaj tudi sklenili dogovor. Nobena stranka namreč ni nenaklonjena temu, da se vstopni pogoji za razpis referenduma zaostrijo. Odprto pa je še vprašanje, koliko podpisov bi za to potrebovali in v kakšnem roku.

Pozitivna Slovenija še distancirana od projekta
Virant je ob tem dejal, da predlagatelji iščejo kompromis z NSi-jem, ki je del tega projekta, medtem ko se je Pozitivna Slovenija od njega distancirala. Iz PS-ja sicer prihajajo tudi informacije, da bi na koncu utegnili podpreti predlog, a ker PS ne želi biti del tega "partnerstva za ustavne spremembe, gremo najprej na glasove NSi-ja", je še pojasnil Virant.

Predsednik DZ-ja je še povedal, da je za 3. oktober že sklical sejo ustavne komisije. Pričakuje, da bi tedaj lahko sprejeli sklep o začetku postopka spreminjanja ustave ter imenovali strokovno skupino. Tako bi lahko na oktobrski plenarni seji morda že sprejeli odločitev o začetku postopka, naslednjo sejo ustavne komisije pa bi imeli v novembru. DZ bi tako ustavne spremembe na seji sprejel najpozneje decembra.

"Smo se vendarle sposobni dogovoriti"
Glede pomislekov, da je spreminjanje ustave s področja referenduma v tem trenutku namenjeno preprečitvi morebitnih referendumov o reformnih ukrepih, pa Virant poudarja, da so vsebinski razlogi za ustavne spremembe "neodvisni od tega, kar se trenutno dogaja". Priznava sicer, da bi ustavne spremembe, če bodo sprejete do konca leta, gotovo vplivale na možnost referenduma, vsaj o pokojninski reformi.

Predsednik DZ-ja sicer meni, da bodo z dogovorom za ustavne spremembe pokazali, "da smo se o kakšni stvari pa vendarle sposobni dogovoriti prek zidu koalicija - opozicija". Poleg tega bi v veliki meri preprečili, da bi bil referendum orožje za politično obračunavanje in rušenje reform.

S. B. L.