Spremembe poslovnika DZ-ja dopolnjujejo ureditev instituta korespondenčne seje. Če je na seji delovnega telesa, ki ni sklepčna, navzoča najmanj tretjina njegovih članov, lahko ti sklenejo, da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji. Prav tako določijo tudi predloge odločitev, o katerih odloča delovno telo.

V skladu s parlamentarno prakso usklajujejo tudi razporejanje še ne porabljenega časa za razpravo na seji. Ko čas, ki je določen za razpravo, še ni potekel, vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev pa je izčrpan, je možna le ena razdelitev še razpoložljivega časa. Poleg tega replika v razdelitvi časa ni možna.

V skladu z odločbo ustavnega sodišča predlagajo črtanje instituta avtentične razlage zakona in tudi avtentične razlage poslovnika.

Zakona, ki je v ponovnem odločanju, v mnenje ne bi več pošiljali zakonodajno-pravni službi DZ-ja. Večina zahtev državnega sveta za ponovno odločanje se nanaša na vprašanja vsebinske narave, do katerih pa se zakonodajno-pravna služba ne more opredeljevati.

Predlagatelji menijo, da je bolj racionalno, da matična delovna telesa zadeve Evropske unije (EU) obravnavajo po lastni presoji, in ne več obvezno.

Predsednik vlade bo lahko glede na predlagane spremembe poslovnika predsednika DZ-ja o tem, ali bo funkcijo odstopljenega ministra opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru, pisno obvestil tudi na seji, ki že poteka, in ne šele na prvi naslednji seji DZ-ja.

Vnesli so tudi več redakcijskih popravkov členov poslovnika, z nekaterimi določili pa jasneje opredeljujejo nekatere določbe, ki se že izvajajo v parlamentarni praksi.

NSi-jeve pripombe niso bile upoštevane

Pod predlog sprememb so podpise prispevale vse poslanske skupine, z izjemo NSi-ja. Kot so pojasnili za Slovensko tiskovno agencijo, je poslanska skupina NSi-ja na predlagane spremembe podala nekatere pripombe, ki niso bile upoštevane. "Zato poslanci NSi-ja pod predlog novele poslovnika niso podali svojih podpisov," so zapisali.