Na Generalni policijski upravi navajajo med 200 in 300 napadov na policiste med opravljanjem njihovih nalog. Čeprav gre pri takih dogodkih za "poklicno tveganje", so poudarili, da policisti vendarle niso imuni na posledice takšnih stresnih dogodkov, kar na njihovem delu pušča tudi posledice.

Da bi policistom pomagali pri spopadanju s stresnimi dogodki in položaji, so v policiji že leta 2009 organizirali skupino za psihološko pomoč. Zaposlenim je na voljo osem psihologov in 23 policijskih zaupnikov, torej policistov, ki so dodatno usposobljeni za nudenje psihološke pomoči, trenutno pa usposabljajo nove kandidate za zaupnike.

Včasih lažje govorijo s kolegom s podobnimi izkušnjami
Vodja skupine za psihološko pomoč Danila Mokorel Omerović je v zvezi s tem pojasnila, da so zaposleni v policiji to možnost dobro sprejeli, jim zaupajo in vedno pogosteje poiščejo pomoč ali policijskega zaupnika ali pa psihologa. Policisti včasih še zmeraj težje poiščejo pomoč psihologa, zato v stiski lažje zaupajo kolegu, je dodala. Ne le zaradi stigme, ki jo še vedno ima iskanje pomoči pri nekem strokovnem delavcu, ampak tudi zato, ker lažje govorijo z nekom, ki ima podobne izkušnje.

Psihologi in policijski zaupniki policistom najpogosteje svetujejo pri težavah v medosebnih odnosih, med drugim pri težavah v družini, težavah zaradi medosebnih odnosov in stresnosti dela v policijski službi, zaradi travmatičnih izkušenj v službi, kot so hujše nesreče, samomori ...

"Pomoč ali nasvet policisti poiščejo tudi zaradi odnosov z nadrejenimi, redkeje zaradi težav z odvisnostmi, izgorelostjo in podobnimi življenjskimi problemi," je še pojasnila Mokorel Omerovićeva.

Fank: Nekatere stvari lahko le omilimo
Generalni direktor policije Marjan Fank pa je ob tem poudaril, da vseh negativnih posledic policijskega dela ni mogoče preprečiti, temveč le zmanjšati z zagotavljanjem čim boljših pogojev dela in delovne opreme. Poudaril je, da je narava policijskega dela takšna, da se zahtevnosti in stresnosti nikoli ne bo mogoče v celoti izogniti, lahko pa omejijo posledice.

A v Sindikatu policistov Slovenije vendarle menijo, da bi potrebovali tudi ustrezno politiko pregona nasilnih dejanj zoper uradne osebe. Po Petrovičevem prepričanju bi tožilstvo in sodišča morala bolj odločno preganjati napade na policiste, pogojne kazni so po njegovi oceni nesprejemljive in dajejo napačno sporočilo. Prepričan je, da bi potrebovali tudi poseben oddelek tožilstva, specializiran za pregon v primerih napadov na uradne osebe.