Na prvi pogled se zdi, da gre za predlog, ki izboljšuje položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami – a podroben pregled razkrije nekatere morebitne neenakosti. Vprašanje, ki se zastavlja, je, kdo so tisti, ki so dosegli 40 let pokojninske dobe brez dokupa. "Tisti, ki imajo nadpovprečno dolgo pokojninsko dobo, jim država ne glede na splošna pravila pokojninskega sistema zagotavlja najnižji znesek pokojnine," pojasnjuje državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar.

Številke pa takole – vseh upravičencev bo 33.000, med njimi večina moških – dobrih 23.000 in le 9.900 žensk. Bi lahko šlo za neenakost in diskriminacijo? "Nikakor ne, v ta predlog nismo šli zato, da bi kogar koli prizadeli, ampak da bi skušali vplivati na vlado, naj določi za 40 let tako pokojnino, ki je pa mimogrede še vedno pod pragom revščine," je povedal predsednik ZDUS-a Janez Sušnik.

Pogoji za upokojitev so spreminjajo vsako leto
Ženske so se pred novo pokojninsko zakonodajo lahko upokojevale že s 33 leti pokojninske dobe, moški s 40 – odmerni odstotek je bil enak pri obeh. In zakaj ni bilo merilo, pri zdajšnjem predlogu, polno dosežena pokojninska doba? Da bi bilo preveč zakomplicirano, odgovarja direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Marijan Papež: "Težko je enačiti, včasih je bila meja 35 let pokojninske dobe in so se ženske lahko upokojile pet let prej, težko pa bilo to kar izenačiti s 40 leti delovne dobe."

"Ženska ima zdaj s 40 leti delovne dobe, in to brez dokupa, že odmero pokojnine 498 evrov od najnižje pokojninske osnove, moški pa 443. Ta razlika preko 50 evrov pa ni normalna, glede na to, da je več moških, ki so imeli pogoj 40 let delovne dobe," je še dodal Papež.

Predlog zakonodaje gre zdaj še v državni zbor – načrtovano je, da bi novosti začele veljati s prvim julijem.