Ameriški novinar Wall Street Journala (WSJ) Evan Gershkovich je zaradi domnevnega vohunjenja od marca lani zaprt v Rusiji, sojenje proti njemu pa se bo za zaprtimi vrati začelo 26. junija. V Kremlju so potrdili, da sta Washington in Moskva v stikih zaradi morebitne izmenjave zapornikov, tudi novinarja, je poročal WSJ.

WSJ v prispevku sicer opisuje zgodbo omenjenih domnevnih ruskih vohunov v Sloveniji, ki sta se predstavljala kot zakonski par iz Argentine, v bistvu pa bila del ruske vohunske mreže v zahodnih državah. Predstavljala sta se kot Maria Rosa Mayer Munoz in Ludwig Gisch, dejansko pa sta Ana Valerevna Dulceva in Artem Viktorovič Dulcev, elitna agenta ruske obveščevalne službe SVR, časopis navaja slovenske in zahodne obveščevalce.

Po navedbah WSJ-ja je bila tarča njunega vohunjenja v Sloveniji Agencija EU-ja za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani nedaleč od njune hiše. Slovenijo pa sta uporabljala kot bazo za potovanja v Italijo, Hrvaško in drugod po Evropi za stike z drugimi obveščevalci, ki sta jim prenašala ukaze iz Moskve.

Slovenija je "idealna izbira"

"Rojstna država Melanie Trump je bila idealna izbira z dostopom po večini Evrope brez vizuma in omejenimi protiobveščevalnimi zmogljivostmi," še poroča WSJ, ki navaja tudi druge podobne ruske vohunske pare in posameznike v evropskih državah, kot so Grčija, Nizozemska, Norveška, Češka in Bolgarija.

Navajajo še, da sta v Slovenijo prispela leta 2017 preko številnih držav. Po navedbah časopisa je Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (Sova) na sumljivi par opozorila obveščevalna agencija zavezniške države, ki pa je niso imenovali.

"Sodelovali smo v največji tajnosti," je za časopis izjavil državni sekretar v premierjevem kabinetu Vojko Volk. Časopis je ob tem opisal tajna prisluškovanja, spremljanje spletnih komunikacij in druge oblike nadzora, kar je segalo tudi v Argentino.

Aretirali so ju v Ljubljani 5. decembra 2022, tako da sta zdaj v zaporu že 18 mesecev, njuna otroka pa pri rejnikih. Rusija je priznala, da sta obveščevalca, in izrazila željo, da ju dobi nazaj.
WSJ še navaja, da je Slovenija želela hitro izmenjavo, da ne razjezi Kremlja, vendar dogovora ni bilo mogoče doseči. Ob tem navaja izjavo neimenovanega uradnika, da so se ju "slovenski uradniki želeli hitro znebiti".