Vsem smo zastavili vprašanja, kaj je po njihovem mnenju zaznamovalo leto 2005 in kateri dosežek bi poudarili ter kaj pričakujejo v prihodnjem letu, kakšni izzivi so pred Slovenijo in kakšne so njihove želje. Odgovorili so France Cukjati, Dragutin Mate, Janez Podobnik, Karl Erjavec, Lovro Šturm, Andrej Bručan, Andrej Bajuk, Gregor Virant, Matjaž Hanžek, Dušan Semolič, Danica Simšič, Boris Sovič, nadškof Alojz Uran, paroh Peran Bošković.

France Cukjati, predsednik državnega zbora
Na vprašanje, kaj je po njegovem mnenju najbolj zaznamovalo Slovenijo v letu 2005, je Cukjati zapisal: "Trojanski tuneli! Petintrideset let po začetku gradnje avtoceste od Vrhnike do Postojne smo se letos prvič lahko zapeljali po njej od Maribora do Kopra. In petintrideset let po legendarnem Miru Cerarju smo dobili kar dva zlata telovadca, Pegana in Petkovška."

"Najtrši in najpomembnejši oreh za Slovenijo bo v letu 2006 zagotovo gospodarska reforma. In izzivi? Se socialni partnerji zavedajo pomena reforme in svoje odgovornosti? So pripravljeni zapustiti vkopanost na svojih okopih in sesti za skupno mizo? Jim bo uspelo najti skupno rešitev?"

V prihodnjem letu si Cukjati tako želi razumevanja in zdravja v družini in med prijatelji, v politiki pa več spoštljivosti in korektnosti.

Janez Podobnik, minister za okolje in predsednik SLS-a
Podobnik je na vprašanje, kaj je najbolj zaznamovalo leto 2005, odgovoril, da je bilo to "zelo dinamično in ambiciozno delo nove vladne koalicije, ki je ob zaključku leta 2005 dobila potrditev svojega uspešnega dela v izpolnjevanju vseh kriterijev (tudi višine inflacije) za prevzem evra." Podobnik je še dejal, da SLS znova krepi svoje programsko delo in da je notranje dinamičen in stabilen.

"Leto 2005 je zaznamovalo iskanje družbenega in političnega konsenza za uveljavitev gospodarskih in socialnih reform. Slovenija pa se mora dobro pripraviti na črpanje sredstev za regionalni razvoj, komunalno in drugo infrastrukturo, ki so namenjena v novi finančni perspektivi."

Na vprašanje, kaj pa SLS pričakuje na lokalnih volitvah 2006, pa je Podobnik dejal, da pričakujejo, "da ji bodo volivke in volivci znova zaupali vodenje številnih občin, ki so jih prav županje in župani SLS-a zaznamovali s svojim dobrim vodenjem."

Karl Erjavec, minister za obrambo in predsednik DeSUS-a
Ministrstvo za obrambo je v letu 2005 uresničilo kar nekaj začrtanih ciljev, na katere je Erjavec s strokovno ekipo in ožjimi sodelavci zelo ponosen. Poudaril je visoke ocene, ki jih SV dobiva znotraj zavezništva, ter uresničene cilje na področju profesionalizacije SV-ja in v odnosu do Nata.

Glede DeSUS-a je Erjavec poudaril konsolidacijo stranke, to, da je stranka dosegla vpliv v notranji politiki na lokalni in na državni ravni in "da smo uresničili pomembno predvolilno obljubo, ki korenito spreminja pokojninsko reformo, na kar smo ves čas opozarjali."

Erjavec meni, da so velik izziv za državo reforme, ki jih mora Slovenija nujno sprejeti, če želi ohraniti konkurenčnost v evropskem prostoru. Želi si, da bi vsaj na ravni najbolj eksistencialno ogroženega sloja prebivalstva dosegli tako rešitev, da ti ukrepi ne bi prizadeli ravno njih.

Na vprašanje, kakšni so cilji DeSUS-a na lokalnih volitvah v letu 2006, je Erjavec dejal, da bodo te jasen kazalec rezultatov in dela preteklega obdobja. "Moje globoko prepričanje je, da smo v tem letu sodelovanja v koaliciji dokazali, da smo trdna vez z volilno bazo in da dosledno zastopamo interese slovenskih upokojencev." Prepričan je, da jim bodo volivci namenili še kakega župana iz DeSUS-ovih vrst in da bodo številčno nadgradili zastopanost članov v občinskih svetih.

Dragutin Mate, minister za notranje zadeve
Mate je med dosežki letošnjega leta poudaril prizadevanje ministrstva, da bi državljanom bolj približalo in olajšalo upravne postopke, "kar je v tem hitrem času, ki ga živimo, zelo pomembno. Ukinili smo nalepke za registracijo vozil, poskrbeli za večjo varnost in učinkovitejši nadzor, vzpostavili smo elektronski matični register, pripravili prvi javni razpis za registrske tablice za vozila, potne listine in ostale tiskovine".

V letu 2006 Mate pričakuje, da se bo Slovenija še naprej intenzivno pripravljala na predsedovanje Evropski uniji in na schengensko mejo. "Želje pa so, da bi bili karseda uspešni pri svojem delu, tako da bi naši državljani živeli čim bolj mirno in varno," je še dejal Mate.

Lovro Šturm, minister za pravosodje
Pravosodni minister je na vprašanje, kaj je po njegovem mnenju najbolj zaznamovalo leto 2005, odgovoril, da sta bili to nedvomno odločba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Lukenda in odločba Ustavnega sodišča, ki Slovenijo zavezujeta k zagotovljanju pravice do sojenja v razumnem roku.

Šturm je dejal, da je prišel čas, "ko ne moremo več govoriti o zmanjševanju sodnih zaostankov, temveč o njihovi odpravi. Na ministrstvu za pravosodje smo si za uresničitev tega cilja zadali rok 31. decembra 2010".

Eden glavnih dosežkov ministrstva za pravosodje v letu 2005 je bilo znižanje notarske tarife, s katero so na ministrstvu želeli zagotoviti večjo dostopnost notarskih storitev za državljane, vzpostaviti sorazmernosti med obsegom vloženega strokovnega dela in časa notarja ter ceno notarskih storitev.

V prihodnjem letu Šturm pričakuje začetek uresničevanja načrta odprave sodnih zaostankov ozirom t. i. projekta Lukenda in posledično zmanjšanje števila sodnih zaostankov.

Andrej Bručan, minister za zdravje
Bručan meni, da je leto 2005 na področju zdravstva najbolj zaznamovala ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s sprejetjem novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki uzakonja izravnalne sheme. "To je zame kot ministra za zdravje obenem tudi velik osebni dosežek, ker je bilo vloženega veliko časa in truda," je dejal Bručan.

Bručan meni, da bo v letu 2006 pomembno sprejetje zakona o bolnikovih pravicah in ureditev dolgotrajne nege.

Največji izziv za Slovenijo se mu v letu 2006 zdi sprememba valute - uvedba evra, želi pa si uspešnega doseganja ciljev, ki si jih je sam in s sodelavci zastavil ob nastopu mandata. Njegovi cilji prihodnje leto so tako "zagotoviti boljše pogoje tako tistim, ki potrebujejo zdravniško pomoč, kakor tudi izvajalcem, ki opravljajo plemenito delo, ki je po mojem prepričanju še vedno premalo cenjeno. V letu 2006 pa predvidevamo tudi reorganizacijo delovanja ministrstva za zdravje z novo sistematizacijo in tako večje možnosti delovanja ministrstva."

Andrej Bajuk, minister za finance in predsednik NSi-ja
Za najpomembnejše dosežke finančnega ministrstva v letu 2005 je Bajuk poudaril rebalans proračuna za leto 2005, pripravo proračunov za leti 2006 in 2007 ter sprejetje vseh petih davčnih zakonov v državnem zboru. "Ponosen sem tudi na dejstvo, da je ministrstvo močno okrepilo program finančne optimizacije državnega dolga, saj bomo s tem prihranili veliko finančnih sredstev v prihodnjih letih, med tem ko smo že letos dosegli zmanjšanje plačila obresti kot deleža proračunskih odhodkov iz 6,17 odstotka, ter 6,16 in 5,41 v letu 2002, 2003 in 2004 na 5,11 odstotka v letu 2005. Javna poraba kot delež v BDP-ju se zmanjšuje in prav tako se dogaja z javnim dolgom."

Na vprašanje, kakšni so cilji stranke, ki jo vodi, pa je Bajuk odgovoril, da se je NSi vedno zavzemal za močno lokalno samoupravo in da je prepričan, da bodo državljani prepoznali, da so v NSi-ju že v tem obdobju omogočili ključne premike v to smer. "Naši cilji so znatno povišati naše delo za močnejšo lokalno samoupravo in podvojiti volini rezultat, ki smo ga dosegli na parlamentarnih volitvah leta 2004," je še dejal Bajuk.

Greogr Virant, minister za javno upravo
Minister Virant je med dosežki ministrstva za javno upravo omenil odpravo kopice birokratskih ovir, kot denimo prenos večine overitev z notarjev na upravne enote, možnost, da državljan uredi določene zadeve v kateremkoli kraju, in začetek delovanja projekta VEM ("vse ne enem mestu"), s katerim so omogočili podjetnikom, da vse potrebne opravke za začetek opravljanja dejavnosti uredijo zastonj in na enem mestu.

Poudaril je tudi ureditev plač funkcionarjev in direktorjev v javnem sektorju, s čimer naj bi prihranili več milijard tolarjev. "Po dolgih letih velike rasti števila zaposlenih v državni upravi smo prvič v zgodovini samostojne Slovenije obrnili trend in celo simbolično znižali število zaposlenih", je dejal Virant.

Največji izziv, s katerim se sooča Slovenija, je po Virantovem mnenju nujnost povečanja konkurenčnosti gospodarstva, kar je projekt številka ena, ki zadeva vse vladne resorje, podobno kot pred leti vključevanje Slovenije v EU.

Virant še meni, da pri projektih, ki jih vodi naše ministrstvo, obstaja družbeni konsenz, zato pričakuje na svojem področju politično umirjeno, a zelo naporno leto. Premiki v javni upravi se bodo nadaljevali v smeri prijazne in učinkovite javne uprave, ki naj deluje kot dober servis za državljane in podjetja.

Konkreten projekt, v katerega bo osebno vložil veliko časa in energije, je uvedba možnosti podaljšanja registracije motornega vozila od doma po elektronski poti brez uporabe digitalnega potrdila.

Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic
"Leta mi tečejo kot nepretrgana 'ketna', pa težko postavljam meje med tem, kar se mi je dogodilo letos in kaj leto prej. Pa tudi dogodki so le redko le letošnji; vsaj v idejah se nadaljujejo še iz prejšnjih časov. Če pa je že potrebno, bi morda za letos poudaril predloge ekonomskih reform, ki pa so tudi nadaljevanje ali obnavljanje stare zgodbe izpred nekaj let. Le bolj grobo so postavljene v naše življenje."

"Zgodovina se ponavlja, a v bolj agresivni in neprizanesljivi obliki. Enako grobo, kot obetajo grobo družbo, kjer bo prostor le za nekatere izbrance, ki se bojo uspeli znajti v prostoru, ki dovoljuje preživetje le »najsposobnejšim«. Ideje s podobnimi izhodišči so bile izpostavljene tudi koncem devetdesetih, a so na srečo v dobršni meri potihnile."
V letu 2005 pa se mu je zdel najbolj pereč problem s področja varstva človekovih pravic (ne)spoštovanje pravne države s poskusi izigravanja odločb Ustavnega sodišča.

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
"Ni kaj – največji dogodek iztekajočega leta so bile delavske demonstracije v mesecu novembru. 40.000 demonstrantov, ki so prišli v Ljubljano kljub snegu in mrazu, je dogodek, ki bo trajno zaznamoval leto 2005."

Semolič je kot osebni dosežek, povezan s službo, poudaril organizacijo in izvedbo omenjenih delavskih demonstracij.

Za leto 2006 si Dušan Semolič želi, da bi v vladi prevladalo toliko modrosti, da se bi odpovedala projektu enotne davčne stopnje, ki je glede na razvitost Slovenije kazen, ki si je Slovenija ne zasluži.

Danica Simšič, županja Mestne občine Ljubljana
V letu 2005 so ljubljanski županji v spominu najbolj ostali "pomembni uspehi, ki smo jih dosegli v Ljubljani in ki mi dajejo novo energijo za nadaljnje delo: občutno povečanje gradnje stanovanj, nova čistilna naprava, začetek gradnje Potniškega centra Ljubljana, nov dom za starejše občane, obnova številnih vrtcev in šol, ponovna prva nagrada za Ljubljano kot najlepše urejeno veliko mesto v Sloveniji, dejstvo, da je Ljubljana oktobra prevzela enoletno predsedovanje petindvajseterici prestolnic EU-ja, pa še marsikaj bi se našlo."

V letu 2006 Simšičeva v službi pričakuje ponovno trdo delo in naporna usklajevanja, želi pa si, da bi z učinkovitim delom dosegli zastavljene cilje in da bodo Ljubljančani na lokalnih volitvah prepoznali, kdo je v resnici pripravljen delovati njim v prid.

Po razpadu koalicije je Simišičeva napovedala trdo delo, ki že do zdaj ni bilo lahko. Simšičeva je ob tem dejala, da je "veliko odvisno od svetnic in svetnikov in njihove iskrenosti, če je res, kar zatrjujejo, da jim je prva skrb Ljubljana in da delujejo v dobrobit vseh Ljubljančank in Ljubljančanov, potem bodo ključne odločitve za razvoj mesta sprejete."

Boris Sovič, župan Mestne občine Maribor
Mariborski župan je v svoji novoletni poslanici zapisal, da se je leta 2005 bolj kot prejšnja leta pokazalo, "kako krhki smo lahko ob mogočnih silah narave. Naravne katastrofe so idilična in romantična mesta spremenili v kraje trpljenja in strahot. Veliko ljudi je izgubilo svoje domove, mnogi žal tudi življenja. Neurja in plazovi niso prizanašali niti nam, vendar smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da smo pomagali prizadetim."

"Brezposelnost je velik problem, a je sedaj najnižja v zadnjih petnajstih letih, zaposlenost pa najvišja. Naš poglavitni cilj je, da bi se izboljševanje nadaljevalo tudi v prihodnje."

Sovič je dejal, da Maribor spreminja svojo podobo, k čemu prispevajo številne investicije. "V zadnjih letih je bilo v Mariboru za več kot 100 milijard večjih investicij, največ s področja gospodarstva, stanovanjske gradnje in infrastrukture (ceste, varovanje okolja). Trenutno je v teku za 66 milijard investicij, v pripravi pa za 140 milijard. V približno osmih letih bo v naše mesto investirano skupaj za več kot 300 milijard SIT. Naše mesto, naš dom in naša država spreminjata svojo podobo. Občani našega mesta, državljani naše države smo že veliko postorili, a še več truda je pred nami."

Msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit
Uran je na prvo vprašanje odgovoril takole: "Zame je bil poseben dogodek pričevanje papeža Janeza Pavla II. ob umiranju. S tem dejanjem je v polnem pomenu besede uresničil evharistijo, zahvalno daritev, in dokazal, da ima življenje, če ga daruješ za druge, vrednost tudi v bolezni in umiranju. Poseben spomin pa nosim na dan njegovega slovesa, ko je v avdienci še enkrat zbral ljudi vseh narodov, jezikov in verstev."

Za osebni dosežek pa šteje priložnost, da je lahko lani okoli božiča in novega leta po umestitvi za ljubljanskega nadškofa prek različnih medijev nagovoril številne ljudi in jim posredoval pričevanje upanja in veselja.

"Leto 2006 je velika neznanka. V nastajanju Evrope bo veliko ovir, ker integracije preveč temeljijo na ekonomskih osnovah. Dokler bo finančni boj krojil politiko in druga področja, se bodo problemi kopičili, ker bo razkorak med bogatimi in revnimi vedno večji, posledično pa bomo priča vedno večjim socialnim krivicam. Pričakujem, da bomo ljudje začeli iskati alternativo: »biti« namesto »imeti«."

Po mnenju ljubljanskega nadškofa in metropolita bo prihodnje leto znotraj "Cerkve na Slovenskem potekala nova evangelizacija s poudarkom na »oddaljenih« od Cerkve oziroma na »obrobnih«. Navzven bo Cerkev sodelovala tudi z drugimi Cerkvami in verskimi skupnostmi ter z vsemi ljudmi dobre volje. Reševali bomo tudi odprta vprašanja v odnosu z državo".

Peran Bošković, paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji
Parohu Boškoviću sta v letu 2005 najbolj ostala v spominu dva dogodka – rojstvo njegove vnukinje Mirjane in posvetitev cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Na vprašanje, kaj pričakuje v letu 2006, pa je dejal, da nič posebnega, "le da bi bilo ozračje takšno, da bi lahko v miru ustvarjali in živeli."

Največji projekt Srbske pravoslavne cerkve v letu 2006 je gradnja župnišča, in kot je dejal paroh Bošković, "doslej razumevanja za naše potrebe ni bilo, v tem trenutku pa je, zato upam in pričakujem, da bomo v letu 2006 ta problem razrešili."