Člani komisije so zavrnili tudi druga dva sklepa - da se je komisija seznanila s postopki predlaganja in podelitve državnega odlikovanj Ertlu ter da naj predsednik države spremeni svojo odločitev ali odstopi. Debata se je vrtela predvsem okoli tega, ali je komisija pristojna za odločanje o primernosti podelitve odlikovanja Tomažu Ertlu s strani Danila Türka in okoli tega, ali komisija lahko sprejme sklep, da je predsednik države kršil zakon.

Gorenak: Delo miličnikov cenimo, pri odlikovanju pa je treba gledati Ertlovo celotno življenje
Vinko Gorenak (SDS) je v imenu predlagateljev izredne seje parlamentarne komisije pojasnil, da je treba ločiti to, kar so pred osamosvojitvijo počeli takratni miličniki in kaj Služba državne varnosti. Delo vseh miličnikov in akcijo Sever v poslanski skupini SDS-a visoko cenijo, je dejal. A po drugi strani obsojajo in kot neprimerno ocenjujejo potezo predsednika republike, ki je odlikoval nekdanjega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla. Odlikovanje namreč pomeni pregled življenjskega dela osebe, ne more pa pomeniti odlikovanja za dve, tri dobre poteze, je opozoril Gorenak. Pojasnil je, da je bil Ertl odgovoren za podstavitev bombe v Velikovcu, kar je označil za mednarodni terorizem, tik pred letom 1990 pa je izdal navodila, v katerih je SDV lovil notranje sovražnike.

Vito Rožej (Zares) se je vprašal, ali je komisija sploh pristojna za odločanje o zadevah iz polpretekle zgodovine, saj naj bi se po njegovem mnenju komisija ukvarjala s trenutnim (ne)uresničevanjem človekovih pravic. Med pristojnostmi komisije vidi predvsem ukvarjanje z izvrševanjem odločb ustavnega sodišča in drugimi kršitvami človekovih pravic, ki se dogajajo v sedanjosti.

Potrata: Ertlu kršenje človekovih pravic ni bilo nikoli dokazano
Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je Rožeja opozorila, da se komisija o tem, da so bile v preteklosti kršene človekove pravice, mora pogovarjati in da imajo vso pravico, da se o tem pogovarjajo. "Če 60 let o tem nismo smeli govoriti, dajmo priložnost vsem, da o tem spregovorijo."

Majda Potrata (SD) je ob tem pojasnila, da se v razpravi govori o kršenju človekovih pravic, ki Ertlu ni bilo nikoli dokazano, hkrati pa dodala, da ne moremo govoriti niti o nezakonitem delovanju predsednika republike, saj je bilo odlikovanje obrazloženo v skladu z zakonom. Zakon o odlikovanju namreč določa, da se srebrni znak podeljuje zasluge na področju osamosvojitve, v skladu s tem pa je odlikoval tri ljudi, je pojasnila. Glede na to, da se je omenjalo tudi možnost odvzema odlikovanja predsednika, pa je Potrata dejala, da zakon odvzem odlikovanja prevideva le v primeru pravnomočne obsodbe zaradi kršenja človekovih pravic, po njenem vedenju pa take sodbe ni. Če bi se v prihodnosti zgodila, pa bi lahko kateri koli predsednik države lahko to storil.

S tem se ni strinjal Gorenak, ki je dejal, da je predsednik podelil odlikovanje na podlagi tretjega odstavka sedmega člena zakona o odlikovanjih, ki govori o Sloveniji in Republiki Sloveniji. Pojasnil je, da je v omenjenem členu zapisano, da se odlikovanje podeljuje na podlagi prizadevanj za varnost, obrambo in zaščito Republike Slovenije. Gorenak se tako sprašuje, kako je predsednik lahko podelil odlikovanje za dejanja v času, ko Republika Slovenija sploh še ni obstajala.

Irglova je nato dejala, da so bile s tem dejanjem predsednika marsikomu kršene človekove pravice zaradi zločinskosti in teptanja človekovih pravic v preteklosti. "Zato so danes posledice po njenem mnenju takšne, da so kršene človekove pravice vseh, ki jih je Udba kdaj zapirala, maltretirala, zasledovala ali likvidirala."

Anderlič: Pravice z odlikovanjem niso bile kršene nikomur
Anton Anderlič (LDS) je menil, da je seja komisije za peticije in človekove pravice le vaja pred ustavno obtožbo, ki jo pripravlja SDS, in govoriti o odlikovanju Ertlu pomeni, da bi morali govoriti o vseh odlikovanjih, ki so v Sloveniji vsako leto podeljena. Opozoril je, da ne "moremo vrednotiti dejanj predsednika države, ki ima pooblastila in pristojnosti, poslanci pa imamo na drugi strani mehanizme, med drugim tudi ustavno obtožbo, za katero SDS že zbira podpise". Ni se strinjal z besedami Irglove, da so bile z odlikovanjem kršene človekove pravice tistih, ki so bili osebno prizadeti. Dejal je, da pravice niso bile kršene nikomur, saj se to njih ni dotikalo.

Zorn: Predsednik odlikoval simbolno osebo iz časov najbolj temačnih dni diktature
Na to je Aleksander Zorn (SDS) odvrnil, da predsednik republike ni kralj in da se lahko obsodijo njegova dejanja, ker je odlikoval kršilca človekovih pravic. Poudaril je, da je predsednik odlikoval simbolno osebo iz časov najbolj temačnih dni diktature. Ker je predsednik dejal, da se je odločil po skrbnem premisleku, mora za to prevzeti odgovornost. In ker je komisija organ DZ-ja, DZ pa lahko odpokliče predsednika republike, lahko o tej temi razpravljajo. Zorn je sklenil, da je Türk z odlikovanjem Udbi dokazal, da ni primeren za generalnega sekretarja OZN-a, za kar si je prizadeval.

Andrej Magajna (SD) je dejal, da se vsak lahko vpraša, ali so bila predsednikova dejanja pravilna, pravna, a o tem lahko odloča pravna stroka. Opozoril je, da predsednik ni neposredno kršil zakona ali ustave s tem odlikovanjem, ampak je človekove pravice kršil odlikovanec. Sam meni, da bi bilo bolje, če bi predsednik odlikovanje podelil celotnemu združenju Sever, ki je imel pozitivno vlogo. Pri tem je izpostavil še, da bi se bilo treba vprašati, ali je Ertl kršil takratne zakone. Bil je namreč uslužbenec sistema, ki je deloval, kot je deloval, a je vseeno imel neka pravila.

Seje komisije so se udeležili tudi predstavniki civilne družbe. Žarko Petan je tako med drugim povedal, da je bil tudi sam žrtev sistema, da je tri dni pred koncem vojne moral v zapor, Udba pa je od njega zahtevala, da prepriča svojega brata, da deluje zanje. Ker tega ni želel, so ga obsodili in leto in pol je preživel v zaporu, nato pa je bil oproščen vseh obtožb. O odlikovanju Ertla je dejal, da je medalja za Ertla trditev, da je delal prav.

Predsednika in varuhinje ni bilo
Alenka Puhar je dejala, da odlikovanju Ertla nasprotuje, ker žali njen osebni čut za to, kaj je prav in kaj ne. Silvan Štokelj pa je dejal, da je dan akcije Sever zapisan kot pozitiven dan, a podpira umik odlikovanja. Drago Demšar je menil, da je podelitev odlikovanja osebi, ki je bila na vrhu represivnega aparata v drugi državi pred nastankom Republike Slovenije, neustrezno in predsednik pri tem ni upošteval situacije in mnenja ljudi. Meni, da je to huda kršitev zdaj veljavnega vrednostnega sistema, ne le kršitev čustev, ampak tudi za kršitev norm, korpusa pravic in pogledov, ki jih ima ta država. Andrej Aplenc je ob tem dodal še, da se s tem odlikovanjem na novo zaganja kulturnopolitični boj in meni, da je to skrajno slabo za državo.

Na sejo sta bila med drugimi vabljena tudi predsednik države Danilo Türk in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, a se je nista udeležila.