Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo imelo po predlogu na voljo 147,8 milijona evrov manj kot po spremembah proračuna za letos. Nekaj več kot 145 milijonov evrov bo manj na področju socialne varnosti, od tega kar 91 milijonov evrov na področju dolgotrajne oskrbe. Za intervencijske programe in obveznosti bo imelo na voljo 28,2 milijona evrov več. Inšpektoratu za delo je dodeljenih 7,65 milijona evrov ali 5611 evrov več.
Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki v spremembe proračuna za letos še ni bilo vključeno, predlog največ oziroma 168,1 milijona evrov namenja za področje socialne varnosti. Sledita mu področji dolgotrajne oskrbe s 108,1 milijona evrov ter prostorskega planiranja in stanovanjske dejavnosti s 15 milijoni evrov. Ministrstvo je sredstva dobilo s prerazporeditvami z ministrstev za zdravje, za okolje in za delo, je pojasnil državni sekretar Luka Omladič.

V razpravi je Eva Irgl iz SDS-a dejala, da je treba spremenjeni zakon o dolgotrajni oskrbi čim prej sprejeti. Omladič je pri tem spomnil na zavezo vlade, da odpravi pomanjkljivosti zakona o dolgotrajni oskrbi, sprejetega decembra 2021, in spremenjeni zakon uveljavi še letos. Zakonsko besedilo bo v skladu z zastavljenimi cilji v zakonodajnem postopku na začetku junija, medresorsko usklajevanje pa se bo začelo konec maja.

Irgl je podvomila še o tem, da bo ministrstvo sledilo svojim napovedim o gradnji stanovanj za mlade. Navsezadnje je opazila tudi, da predlog rebalansa ministrstvu za delo znižuje sredstva za štipendije za 5,1 milijona evrov, na 117,6 milijona evrov. Predsednik odbora Miha Kordiš (Levica) je pri tem pojasnil, da predlog rebalansa nikakor ne določa, da bodo štipendije manjše ali da jih bo manj. Pač pa odraža projekcijo, koliko sredstev bo treba izplačati za štipendije na podlagi obstoječe normativne ureditve.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic iz predloga rebalansa ni razbrala, da bodo mladi res pridobili obljubljena stanovanja. "Čas je, da ta stanovanja zagotovite," je pozvala. Prav tako se je pri stanovanjih ustavila Anja Bah Žibert (SDS). Stanovanja, ki jih je ministrstvo za solidarno prihodnost obljubilo za letos, morajo biti tudi v resnici zgrajena, vendar pa ne na račun projektov, pripravljenih še v času prejšnje vlade, je poudarila.

Poslanci koalicijskih strank in predstavniki obeh ministrstev so medtem zagotavljali, da gre le za tehnični rebalans, ki ga je bilo treba pripraviti zaradi sprememb v sestavi vlade in zaradi novih okoliščin, na podlagi katerih bo treba denimo za blaženje draginje nameniti manj sredstev od prvotno predvidenih.

"Imamo stabilno gospodarsko klimo, inflacija je pod nadzorom, stopnja zaposlenosti je zelo velika, brezposelnost pa po drugi strani zelo nizka," je naštel Darko Krajnc (Svoboda).

Letošnji rebalans predvideva občutno manj sredstev za državno odvetništvo

Odbor DZ-ja za pravosodje se je seznanil s predlaganim rebalansom proračuna za leto 2023. Med institucijami, ki se jim sredstva znižujejo, je državno odvetništvo, ki mu predlog rebalansa namenja za približno 12 milijonov evrov manj od prvotno načrtovanih.

Predlog rebalansa proračuna za leto 2023 znižuje tako prihodke kot odhodke proračuna, je v uvodu poudarila predstavnica ministrstva za finance Maruša Zmrzljak. Prihodki proračuna bodo s 13,1 milijarde evrov za 1,7 odstotka nižji od do zdaj načrtovanih, odhodki pa se znižujejo za 609 milijonov evrov oziroma za 3,6 odstotka, na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, je pojasnila. Med institucijami, ki jim predlog rebalansa namenja dodatna sredstva, pa je navedla vrhovno sodišče. Temu predlog rebalansa namenja za pet milijonov evrov več, predvsem zaradi višjih stroškov sodnih postopkov, je poudarila.

Po zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Igorja Šoltesa sredstva ministrstva tudi s predlogom rebalansa ostajajo "v okviru načrtovanih". Med pravosodnimi institucijami, ki se jim sredstva znižujejo, pa je navedel državno odvetništvo.

Po prvotnem predlogu naj bi državno odvetništvo letos imelo na voljo nekaj manj kot 29 milijonov evrov, po predlogu rebalansa pa se ta znesek znižuje za približno 12 milijonov, na 16,8 milijona evrov, je poudaril. Po Šoltesovih pojasnilih so omenjeno znižanje predlagali na državnem odvetništvu, kjer so ocenili, da bodo omenjena sredstva zadostovala glede na odškodninske zahtevke, ki bodo prihajali letos.

Vprašanja višine sredstev za popravo krivic in odškodnin se je v razpravi dotaknil tudi poslanec SDS-a Dejan Kaloh. Spomnil je, da je imela Slovenija ob koncu leta 2022 šest neizvršenih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, med katerimi je med drugim omenil pomanjkanje učinkovitega sodnega varstva v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank ter sojenje v primeru nevrokirurga Vinka Dolenca.

"Glede na to, da ima Slovenija težave pri poštenem sojenju, je znižanje sredstev na postavki poprave krivic in odškodnin po naši oceni neprimerno," je poudaril Kaloh.

Poslanca SDS-a Andreja Hoivika pa je med drugim zanimalo, zakaj se s predlogom rebalansa znižuje postavka za štipendije v pravosodju. Šoltes je odgovoril, da so bili na ministrstvu negativno presenečeni nad slabim odzivom, saj se je na zadnji razpis prijavil le en kandidat.

Začela se je obravnava predloga rebalansa za 2023

V DZ-ju se začenja obravnava predloga rebalansa, o katerem bodo poslanci odločali na seji, ki se bo začela 22. maja.

Danes so se s predlogom rebalansa seznanili člani odborov DZ-ja za pravosodje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Seje preostalih zainteresiranih delovnih teles bodo sledile do konca tega in še ves prihodnji teden, kot zadnji pa se bo 20. maja do proračunskih dokumentov kot matično delovno telo opredelil odbor DZ-ja za finance.

Spremembe proračuna, ki ga je DZ sprejel novembra lani, so potrebne, ker so se v skladu z reorganizacijo vlade konec januarja več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Od 24. januarja jo tako sestavlja 20 ministrstev, z rebalansom pa bodo finančne načrte dobila tudi nova ministrstva.

Po predlogu se bodo letošnji odhodki proračuna zmanjšali za 609 milijonov evrov, na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov. Finančni minister Klemen Boštjančič je 20. aprila ob predstavitvi predloga rebalansa na vladi povedal, da se poraba nikjer ne povečuje. "Ravno obratno, primanjkljaj se zmanjšuje za 376 milijonov evrov," je povedal.

Predvsem zaradi nižje ocene davčnih prihodkov in padca prihodkov iz proračuna EU-ja vlada zdaj pričakuje tudi nekaj nižje prilive v državno blagajno. V celotnem letu 2023 naj bi znašali 13,1 milijarde evrov, kar je 233 milijonov evrov manj od dozdajšnjih načrtov.

Državni proračun naj bi tako ob koncu leta izkazoval primanjkljaj za približno 2,9 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda.