Razočarani in ogorčeni

»Prijatelji so mi večkrat rekli, naj ta denar dvignem, ker ne bom nikoli nič dobila,« pravi upokojena obrtnica Emilija Selišnik. Ko je prejela dopis o 30-odstotnem znižanju pokojnine, je bila pretresena in razočarana. Prav tako modna oblikovalka Tanja Basle, ki je v sklad več kot 30 let vplačevala po 100 evrov na mesec, ob sklenitvi pogodbe pa ji je vodstvo sklada obljubljalo 500 evrov pokojnine: »Teh 500 evrov so v teh letih že kar nekajkrat znižali. Zadnji izračun, ki sem ga naročila, je bil, da bi bil dodatek moji pokojnini 200 evrov, zdaj pa želijo to vsoto znižati še za 30 odstotkov.«

Obrtniki zahtevajo zaščito države

Razočarani obrtniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in da jih zaščiti država. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar se država s tem ne strinja. Stališče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je, da je sklad zasebni pravni subjekt, zato je država dolžna zagotoviti sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin le za tiste njegove člane, ki so pridobili pravice do pokojnine iz tega sklada do leta 1983. Za upokojene člane, ki so začeli vplačevati po tem letu, se sredstva nikoli niso zagotavljala iz državnega proračuna. Prvi mož ZPIZ-a Marjan Papež: »Ne smemo pozabiti, da je bil že pred leti namen, da se pokojninska blagajna očisti določenih stvari, predvsem socialnih korektivov. Zato ni dobro, da bi zdaj s takimi ukrepi pokojninsko blagajno spet bremenili, pa čeprav bi šla ta sredstva iz proračuna.«

»Diši po privatizaciji«

Sklad obrtnikov in podjetnikov že več let trži tudi rentna in investicijska pokojninska zavarovanja, kar mu je Agencija za zavarovalni nadzor prepovedala. Zdaj bo sklad to dejavnost prenesel na novo družbo, Aurio. Član skupščine sklada Anton Može kritično ocenjuje: »To diši po zapozneli privatizaciji. Denar, ki ga bodo pridobili z znižanjem pokojnin, potrebujejo, da ga bodo lahko prenesli na svojo zavarovalnico, da bo ta lahko delovala. Osnovno jamstvo pa mora nekdo pokriti, in to smo mi.« Ob tem opozarjajo tudi na visoke honorarje v dvočlanski upravi: po podatkih iz letnega poročila sklada sta vodilna v letu 2017 zaslužila dobrih 281 tisoč evrov.

Javne pokojnine bolj varne

Pri javnih pokojninah, za katere se denar zbira v treh pokojninskih stebrih, se takšen scenarij ne more zgoditi, saj so naložbe varne, pravijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Res pa je, da ima Slovenija eno od manj ugodnih demografskih slik staranja prebivalstva. Dr. Aleš Ahčan s Katedre za denar in finance Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani: »Zato potrebujemo dodatne oblike varčevanja, da bomo v starosti lahko poskrbeli zase. Pomembno je, da začnemo varčevati že danes.«

Pokojnine bodo, vendar nižje

Če bi se danes upokojil moški, ki je vseh 40 let delovne dobe v povprečju prejemal 1000 evrov neto plače, bi njegova pokojnina znašala 573 evrov. »Po grobih izračunih bi lahko bila čez 15 ali 20 let, če ne bo korekcij, pa verjetno bodo, pri 1000 evrih povprečne plače pokojnina tistega, ki se bo takrat upokojil, samo še 400 ali 450 evrov,« dodaja Ahčan. Konec leta 2018 je bilo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih nekaj manj kot 550 tisoč zaposlenih, od tega jih je skoraj 283 tisoč vplačevalo v vzajemne in krovne pokojninske sklade, nekaj več kot 140 tisoč v pokojninske družbe in nekaj več kot 125 tisoč v zavarovalnice.

Upokojitvena starost bo vse višja

Tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ugotavljajo, da je zaradi ugodnejših gospodarskih razmer trenutno pokojninska blagajna še vzdržna, vendar pa je treba razmišljati o spremembah. »To je tudi razlog, da se s socialnimi partnerji že pogovarjamo o nekaterih spremembah zakonodaje,« je povedala direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Katja Rihar Bajuk. In kakšne ukrepe lahko pričakujemo? Na ministrstvu o tem ne želijo govoriti, Ahčan pa je pojasnil, da se vzdržnost pokojninske blagajne v veliki meri lahko zagotavlja le z enim ukrepom: »Da zadržimo ljudi dlje časa delovno aktivne, da torej podaljšujemo upokojitveno starost.«