Predsednik vlade Miro Cerar je po delovnem posvetu z ministri v okviru vladnega obiska savinjske regije v Rogaški Slatini dejal, da gre za gospodarsko zelo razvito območje, kjer lahko tudi v prihodnje pričakujemo pozitivna gibanja na področju zaposlovanja - po podatkih, ki jih je navedel, je bila februarja zaposlenost 11,2 odstotka višja glede na enako obdobje lani, v zadnjih mesecih pa se kazalniki zaposlenosti še izboljšujejo.

Cerar je ob tem dejal, da je ključnega pomena spodbujanje zavesti, da je v gospodarstvu vse povezano in da uspeh gospodarstva ni pogojen samo z izvozom. Za uspešno gospodarstvo so po Cerarjevem mnenju pomembni tudi pravosodje, šolstvo in kultura. Meni, da je savinjska regija po eni strani uspešna, izvozno usmerjena, kulturno razvita regija. Po drugi strani, tako Cerar, pa se regija spopada z okoljskimi izzivi za odpravo starih okoljskih bremen.

Zelo ga veseli, da je regija tudi izredno turistično razvita in predstavlja enega največjih potencialov v Sloveniji, velik potencial pa poleg turizma in gospodarstva vidi tudi na področju kulture, kjer je po možnostih razvoja takoj za Ljubljano. "S tega vidika je zelo pomembno, da vlada prisluhne lokalnim deležnikom, kje lahko pomagamo in kje lahko še naprej odpravljamo administrativne in druge ovire," je dejal premier.

Tretja razvojna os kmalu v gradnji?
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pa je poudaril, da je študija, ki so jo pripravili na Darsu, pokazala smiselnost urejanja tretje razvojne osi kot štiripasovnice, dinamiko gradnje pa bodo opredelili v šestletnem operativnem načrtu vlaganj v cestno infrastrukturo, ki ga bo vlada obravnavala v prihodnjih treh mesecih.

Gašperšič je dejal, da je Dars že letos začel pripravljalna dela, odkup zemljišč in izdelavo projektne dokumentacije za odseka Šentrupert-Velenje in Velenje-Slovenj Gradec. Pridobitev gradbenega dovoljenja pa je predvidena za prihodnje leto.

Posebna pozornost okoljski problematiki
Na delovnem posvetu so posebno pozornost namenili okoljski problematiki, ki je pereča, še posebej v okolici Celja, zato bodo v prihodnjih mesecih temu namenili še posebno pozornost, je obljubil predsednik vlade. Govorili so tudi o poplavni varnosti, in čeprav so na tem področju v tem mandatu storili že kar nekaj v regiji in drugje po državi, bo posebej na porečju Savinje treba ukrepe še intenzivneje nadaljevati, je povedal.

Med pomembnejšimi vprašanji za regijo je tudi infrastrukturni razvoj. Država bo po njegovih besedah letos v ta namen porabila 17 milijonov evrov, toliko tudi prihodnje leto, za redne obnove cest pa še dodatnih osem milijonov. Minister za infrastrukturo je ob tem pojasnil, da bo na območju 31 savinjskih občin vzpostavljeno 18 odsekov daljinskih kolesarskih povezav, letos pa se bo začela graditi brv za kolesarje in pešce čez Savinjo v Tremerjih ter urejati pešpot in glavna kolesarska povezava med Celjem in Laškim.

Na Občini Šentjur je minister podpisal Protokol o sodelovanju pri gradnji obvoznice Dramlje-Šentjur I. in II. etapa, ki predstavlja prostorsko ureditev skupnega pomena za državo in lokalno skupnost. Potreba po gradnji obvoznice se kaže že leta skozi preobremenitve regionalnih cest. S protokolom želijo podpisniki razmejiti in opredeliti potrebne dejavnosti, ki jih morata opraviti občina in direkcija za ceste. Izbor izvajalca naj bi bil leta 2020.

Razmere v Topolšici niso dobre
Nekaj besed je vladna ekipa namenila tudi področju zdravstva, predvsem glede dogajanja v Topolšici, pri čemer je ministrica Milojka Kolar Celarc pojasnila, da razmere tam niso dobre. Pretekle prakse so bile po Cerarjevih besedah očitno slabe in jih je treba sanirati, ministrstvo za zdravje pa je že pokazalo pripravljenost, da priskoči na pomoč in reši trenutno stanje tudi z lastnim finančnim vložkom.

"Je pa to še en dokaz za to, da moramo na področju zdravstva uveljavljati boljše prakse in vodenje sistemov," je dejal premier in ob tem še dodal, da država v prihodnjih letih načrtuje tudi razmeroma velik vložek v prenovo celjske bolnišnice.

Srečanje z gospodarstveniki
Vlada je obisk savinjske regije sklenila na srečanju v Celju, ki je potekalo pod naslovom Regionalni razvojni dialog za savinjsko regijo, ki so se ga udeležili tudi predstavniki podjetij iz regije. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je dejal, da se je izvozno gospodarstvo v zadnjih letih prestrukturiralo in da je bilo ustvarjenih veliko novih delovnih mest. Gorenje je tako lani na novo zaposlilo 500 delavcev.

Bobinac od vlade pričakuje, da bo "zagrizla v strukturne reforme, kot sta zdravstvena reforma in reforma trga dela". Direktorja Celjskih mesnin Izidorja Krivca skrbi kronično pomanjkanje delovne sile, saj v celjski regiji primanjkuje nekaj tisoč delavcev. Če ne bomo imeli ustrezne delovne sile, se bo razvoj gospodarstva ustavil, je prepričan.